Martin je prijatelju Stanku podaril razpelo in kakšnih 200 let staro Marijo!

Ker je spoznal, da gre njegovo darilo v prave roke, štajerski Dolenjec, ki je obkrožil večji del sveta, ni veliko razmišljal

Pred nedavnim je v vasici Precetinci, na hribčku nedaleč od Male Nedelje, z okoli 160 dušami, potekal poseben versko – družabni dogodek. Čeprav kraj prijaznih ljudi, dobre kapljice in kulinarike ter številnih znamenitosti in zanimivosti, ni neposredno povezan najbolj čaščeno svetnico Marijo, saj je sestavni del župnije Svete Trojice pri Mali Nedelji, se je v Precetincih, v čast Marije zbralo kakšnih 200 gostij in gostov, od blizu in daleč, iz Slovenije in tujine, ki so tako ali drugače povezani s svetovno znanim in uveljavljenim zdravilcem in bioenergetikom, sicer upokojenim magistrom varnostnih ved Stankom Filipičem, da bi s Filipičevimi obeležili več dogodkov in okroglih obletnic. Večino gostov je Filipič v preteklosti zdravil, sedaj pa so napolnili njegovo dvorišče in bližnji gasilski dom, kjer se je vse skupaj pričelo s sveto mašo, katero je daroval domači župnik Srečko Fras, ki je hkrati blagoslovil novo kapelo v domači kleti, kar je tudi osrednji povod za prispevek. Nazdravili so okroglima rojstnima dnevoma gospodarjev Stanka in njegove Katice, 40 – obletnici njune poroke, v kleti odprli in blagoslovili kapelico, ki je dejansko nekaj dejansko posebnega. Vmes so podelili tudi listine, s katerimi so se Filipičevi zahvalili vsem, ki so tako ali drugače pomagali pri izdelavi unikatne kapelice, na katero so ponosni ne le domači, temveč tudi sosedje in celo župnik Srečko Fras. Mimogrede kaže omeniti, da je na 100 let starim vratom, ki vodijo do kapelice, posebno posvetilo: Ozri se v nebo, samo popotnik ste! Razpelo v kapelici, ki sta ga podarila zakonca Mikolič, je izrezljano iz dobrih 400 let starega lesa, kip Marije, ki jo je prav tako podaril Martin Mikolič iz Frama, je narejena iz več kor 200 let starega lesa…

O razpelu in Mariji smo se pogovarjali z darovalcem Martinom, ki sicer zbira starine iz praktično celega sveta, a jih tudi podari, če imajo pravi namen in gredo v prave roke, kar Filipovičeve gotovo sta. Med drugim je namreč zdravil in ozdravil tudi darovalca Marije in razpela Martina Mikolič, štajerskega Dolenjca iz Frama pri Mariboru, ki je večji del življenja prebil v tujini, predvsem tam čez lužo. Konec leta 2023 je imel zdravstvene težave in usoda je poskrbela da je spoznal Stanka Filipiča. „Jaz verjamem, da ni nič v življenju naključje. Vse kar se zgodi ima svoj namen. Ko sem bil pred meseci pri njemu mi je pokazal prostore v kleti in mi razložil da je nameraval narediti vinoteko, vendar naj bi prišlo do spremembe in da bo sedaj v kleti kapelica. Glede na dejstvo, da sem zbiratelj starin, sem mu takoj ponudil kip matere božje, podpisano Pogotz iz leta 1808 kot moj doprinos. Ker pa je bil v kapelici tudi prostor za Jezusa, sem v moji zbirki našel tudi razpelo Jezusa Kristusa, katerega je iz 400 let starega lesa izdelal znani umetnik Wilhelm Gönner. Njegova dela so razstavljena v muzejih in celo v Vatikanu. Verjamem, da bo kapelica v veliko podporo gospodu Filipiču pri njegovi pomoči ubogim in bolnim. Nam pa bo služila za molitev in zahvalo,“ nam je razlagal dobrosrčni Martin, ki se je sicer rodil na Dolenjskem, blizu Otočca, kjer je v družini bilo devet otrok. Četrt stoletja je živel v Kanadi, veliko potoval po Ameriki, Aziji, Afriki in Evropi. Obiskal je veliko držav in videl mnogo lepih krajev…

„Moram pa priznati, da toliko časa na eni lokaciji, kot sem v Framu, še nisem bil. Ne vem, kaj je temu vzrok in kaj to pomeni. Vem pa, da je Fram prečudovita lokacija, ki nam jo lahko zavida

ves svet. Upam, da se z mano strinja večina sokrajanov,“ prav Martin, ki je svoje pestro življenje začel, ko je s 16 leti šel v Kanado, na območje blizu Niagarskih slapov. Tam je bil med leti 1965 in 1990, ko se je vrnil Slovenijo. Enako kot v Kanadi, kjer je imel lastno uvozno – izvozno podjetje, se je z enako dejavnostjo ukvarjal tudi na Štajerskem, v katero se je zaljubil enako kot mladostnik v Kanado. „Na Štajersko, na koncu v Fram sem prišel načrtno, saj sem po vrnitvi iz Kanade bil odločen, da grem živeti v bližino Ljubljane ali Maribora, in sem prišel pod Pohorje. Na podeželju na Dolenjskem se nimaš kam dati, na obrobju velikega mesta pa je lažje, saj je vse v bližini, Najprej sem nekaj let živel v Miklavžu, kjer sem kupil hišo, katero sem pozneje prodal in sem odšel v bližnji Fram,“ pravi Martin, ki nam je razložil, kako so ga zdravstvene težave (žilne upornice – srce), so ga privedle do zdravilca Filipiča, in kako sta postala dobra prijatelja.

Posebna zgodba pa je zanj zbirateljstvo, saj je že več kot 30 let strasten zbiratelj starin. „Ko mi je Stanko dejal, da bo uredil kapelo doma, sem mu brez pomislekov ponudil razpelo in kakšnih 200 let staro Marijo, kar se je tudi realiziralo. Tudi stara vrata sem mu podaril. Vse to ima svoj namen in svojo čar, zato sem ponosen, da sem svoje darilo namenil v prave roke. Razpelo Jezusa s certifikatom, in kip Marije za prijatelja Stanka sem nabavil na nekem bolšjem sejmu pri Salzburgu. Sicer pa sem nakupoval staro pohištvo in druge starine po vsej Nemčiji, Avstriji in še marsikje,“ ki je še posebej ponosen, da so njegove starine končale na pravem naslovu, kjer jih lahko občudujejo vsi poznavalci umetnin.