Otroci imajo za družino ključno vlogo in prispevajo k njenemu oblikovanju, povezovanju in trajnosti na več ravneh. V družbi imajo pomembno vlogo, saj prispevajo k njenemu razvoju in trajnosti na različne načine.
Teden otroka je tradicionalen projekt, ki ga v Sloveniji organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Poteka vsako leto v prvem tednu oktobra in je namenjen opozarjanju na potrebe, pravice in položaj otrok v družbi. V tem času v različnih krajih po Sloveniji organizirajo številne prireditve, dejavnosti in delavnice za otroke, ki spodbujajo njihovo kreativnost, igro in izražanje.
Staršem otroci predstavljajo izvor globoke čustvene izpolnitve in ljubezni. Rojstvo otroka v družino prinaša novo vrsto navezanosti in ljubezni, ki krepi čustvene vezi med partnerjema ter med starši in otroki. Čeprav prihod otroka lahko prinese nove izzive v partnersko razmerje, lahko tudi poglobi odnos med partnerjema. Skupna vzgoja otrok, sodelovanje pri vsakodnevnih nalogah in skrb za njihovo dobrobit krepi partnersko sodelovanje in povezanost. Pogosto so lahko tudi vez med različnimi generacijami. Prisotnost otrok v družini spodbuja interakcije med starši, starimi starši, sorojenci in drugimi družinskimi člani. Ta medgeneracijska povezanost omogoča izmenjavo izkušenj, modrosti in vrednot. Predstavljajo prihodnost družine (generacije) in zagotavljajo njen nadaljnji obstoj. Omogočajo, da se družina razvija in prilagaja družbenim spremembam skozi čas. Ustvarjajo čustvene vezi med družinskimi člani. Otroci (vnuki), starši in stari starši pogosto oblikujejo pristne in srčne odnose, kar krepi občutek pripadnosti, povezanosti in medsebojne ljubezni v družini.
Otroci se ne redijo samo heterospolnim parom, temveč so vse pogostejši pojavi tudi v istospolnih partnerskih zvezah, saj se družbene norme in zakoni glede pravic LGBTQ+ skupnosti spreminjajo in razvijajo. Takšne družine so enako sposobne nuditi ljubeče in podporno okolje, kot družine z raznospolnimi starši, pri čemer so ključni dejavniki ljubezen, stabilnost in kakovost odnosa med starši.
Raziskave kažejo, da ni bistvene razlike v razvoju otrok, ki odraščajo v istospolnih družinah, v primerjavi z otroki, ki odraščajo v heteroseksualnih družinah. Otroci istospolnih staršev se enako dobro razvijajo na čustvenem, socialnem in akademskem področju. Ključno je, da otroci odraščajo v ljubečem, podporno okolju, kjer so njihove potrebe izpolnjene.
Otroci predstavljajo prihodnjo generacijo, ki bo ohranjala in razvijala družbo. Prispevajo k demografski stabilnosti, gospodarski rasti in zagotavljanju delovne sile v prihodnosti. Preko otrok se prenašajo vrednote, kulturne tradicije, običaji in jezik. Starši in širša skupnost otroke učijo družbenih norm in pravil, kar omogoča ohranjanje identitete določene skupine ali naroda. Tako otroci prispevajo k nadaljevanju kulturne dediščine in družbenega povezovanja. Ustvarjajo občutek povezanosti med generacijami, saj združujejo starejše in mlajše družinske člane. Pomagajo graditi občutek medgeneracijske odgovornosti in solidarnosti, saj starejši pogosto prevzemajo vloge mentorjev in vzgojiteljev. Ta povezava med generacijami krepi družbene vezi, hkrati pa mogoča starejšim, da se aktivno vključeni v življenje mladih, ti pa jim vračajo radoživost, pristen odnos in druženje, ki ga v poznam starostnem obdobju še kako potrebujejo. Zavedati se moramo, da so otroci ključni so za razvoj družbenih veščin pri odraslih. Naj dodam, da starševstvo (skrbništvo) in vzgoja otrok spodbujajo razvoj empatije, potrpežljivosti in sočutja.
Posebno mesto pri vse navedenem ima vzgoja in izobraževanje otrok doma, v šoli in okolju. Izobraževanje otrok je ključno za njihov osebni, intelektualni in socialni razvoj ter predstavlja temelj za uspešno življenje in vključevanje v družbo. Izobraževanje ne zajema zgolj šolskega učenja, ampak tudi širši spekter dejavnosti, ki otroku omogočajo razvijanje različnih veščin, sposobnosti in znanj. To pomeni učenje za življenje, ki ni nujno institucionalno, saj lahko otrok veliko veščin in znanj pridobi tudi doma (starši, stari starši, bratje in sestre), od sovrstnikov, kakor tudi od drugih institucij, ki jih pogosto zanemarjamo, kot so športni klubi, društva in seveda tudi cerkev, ki kot institucija (v kolikor jo otroci obiskujejo), prav tako prispeva k razvoju njegove osebnosti in pogleda na svet.
V zaključku naj dodam, da ob Tednu otroka, ki ga praznujemo, ne smemo pozabiti na medosebne odnose, skrb za otroke, primernega okolja zanje, predvsem pa, da jim pomagamo, kadar je to najbolj potrebno. Govorimo o starostni skupini, ki je najbolj ranljiva in hkrati najpogosteje izpostavljena nevarnostim. Naloga staršev in naša skupna skrb je, da jim omogočamo zdrav razvoj, delamo na njihovi vzgoji in ne pozabljamo, da so oni naša prihodnost. Teden otroka je torej priložnost, da se družba osredotoči na potrebe in pravice otrok ter poudari pomen njihovega zdravega in srečnega odraščanja.
Za konec morda še eden bolj znanih citatov o otrocih Nelsona Mandele, ki je dejal: »Ni lepšega razodetja duše neke družbe kot način, kako ravna s svojimi otroki.«
Doc. dr. Bojan Macuh, prof. soc. in slov.
