V Gornji Radgoni je danes k birmi pristopilo 27 devetošolcev
V cerkvi svetega Petra v Gornji Radgoni je današnja nedeljo (21. aprila 2024) bila maša s pričetkom ob 11. uri, namenjena letošnjim birmancem. Pri maši škofov vikar za narodnostne skupnosti, msgr. Franc Režonja, sicer župnik župnije Razkrižje, ljutomerski dekan ter duhovni pomočnik v župniji Lendava, opravil birmo. Zakrament svete birme je bil podeljen 27 mladim, učencem devetih razredov OŠ Gornja Radgona. Vsi oni so se na zakrament pripravljali skozi vso osnovnošolsko izobraževanje. Poglobljeno pripravo pa so opravljali v tekočem šolskem letu. Ob koncu priprav pa je bila posebna devetdnevna molitvena priprava. Omeniti kaže, da so letošnji birmanci prejeli zakrament svete birme brez botrov, saj je takšno odločitev že pred časom sprejel škof dr. Peter Štumf, podprli pa so ga tudi v Vatikanu. Na območju celotne soboške škofije so bile in bodo letos (in najbrž tudi v prihodnje) vse birme brez botrov. Kljub temu pa so lahko birmanci pred cerkvijo in tudi v gostinskih lokalih, ki so bili zasedeni na širšem območju, lahko imeli svoje botre in s tem darila…
Ob tem dodajamo še nekaj podatkov o letošnjem radgonskem birmovatelju msgr. Francu Režonju ter o še nekaterih zanimivosti iz preteklosti. Režonja, ki je rojen leta 1947 v Turnišču, je postal duhovnik 29. junija davnega leta 1971. Kljub zrelim (77) letom je tudi danes nadvse zdrav, duhovno in fizično, je čil, mladosten in vitalen. V 53 letih duhovništva je kot duhovnik služboval pri sv. Petru pod Svetimi gorami v Muti ob Dravi, v Lendavi, Murski Soboti, Kančevcih, Martjancih, Dobrovniku in sedaj že enajst let vodi obmejno župnijo Razkrižje, občasno pa tudi hodi maševat v Monošter v Porabje in Lendavo, kjer je duhovni pomočnik. Režonja nam je zaupal, da bo letos opravil birmo v sedmih župnijah soboške škofije, in sicer poleg Gornje Radgone, še v Radencih, Apačah, Cezanjevcih, Mali Nedelji, Pečarovcih in Pertoči.
Po besedah radgonske katehistke Nataše Preglav bo v radgonski župniji v letošnjem letu birma še v soboto 26. oktobra letos. Ob tem kaže spomniti, da se birma na radgonskem območju ni smela vedno opravljati. Tako so morali mladi, ki so pristopili k birmi iz župnij Apače in Gornja Radgona, v letu 1952, opraviti birmo ali v Križevcih, Ljutomeru ali celo v Mariboru. Zaradi takratnih političnih razmer namreč mariborski škof ni smel priti na radgonsko obmejno območje in omenjenega leta birma v Križevcih pri Ljutomeru trajala kar dva dni.
Kdo je lahko (bil) boter?
Birmanski boter mora po Zakoniku cerkvenega prava biti star najmanj 16 let, biti mora katoličan, imeti mora zakrament birme in prejeti obhajilo. Živeti mora primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel. To pomeni, da ne morejo biti botri tisti, ki živijo v zunajzakonski skupnosti in nimajo namena urediti zakona oz. živijo samo v civilnem zakonu. (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič