Pomembna osebnost iz Črešnjevcev je bil rojen leta 1790 na Poličkem Vrhu, umrl 54 let pozneje v Mali Nedelji
Območje Gornje Radgone je v minulih stoletjih Sloveniji in svetu podarilo veliko uglednih osebnosti, katerih se potomci s ponosom spominjajo in obeležujejo njihov jubileje. Še posebej pa so lahko ponosni na svojo „Alejo velikih“, v kateri so postavljeni doprsni kipi in obeležja večine izmed teh pomembnih ljudi med katerimi je tudi duhovnik, narodni buditelj, zgodovinar, pesnik in pisatelj Anton Krempl iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, od smrti katerega letos mineva 180 let. Anton Krempl se je rodil 29. januarja 1790 na Poličkem Vrhu 55, v župniji sv. Petra Gornja Radgona, v želarski (kajžarski) hiši. Njegova starša, sta bila Mihael Krempelj in Magdalena, roj. Zemljič. Ljudsko šolo je obiskoval v Gornji Radgoni, gimnazijo v letih 1804–1805 v Mariboru, kjer ga je poučeval katehet Ivan Narat, pobudnik svetourbanske akademije in velik zagovornik slovenščine na prelomu iz 18. v 19. stoletje.
V letih 1811–1815 je v Gradcu študiral bogoslovje. 5. in 6. razred gimnazije je opravil v Gradcu, kjer je v letih 1811–1815 študiral bogoslovje. 1809 je bil med štajerskimi brambovci. V duhovnika je bil posvečen kot tretjeletnik 21. septembra 1814, zaradi sedisvakance graške škofije v Št. Andražu (v času, ko ni bil zaseden škofovski sedež sekovske škofije). Krempl je v Gradcu študiral ravno v času, ko so na graškem liceju poskusno za tri leta ustanovili stolico slovenskega jezika. Prvi profesor na stolici Janez Nepomuk Primic je zbiral okoli sebe slovenske bogoslovce in jih na predavanjih, prežetih z gorečim domoljubjem, navduševal za slovenski jezik. Temu krogu (Societas slovenica) se je pridružil tudi Krempl, ki je še zlasti kazal veliko vnemo za učenje materinščine, sestavljanje slovenskih pridig in zbiranje gradiva iz knjižnic. Svojo prvo kaplansko službo je opravljal v Svetinjah pri Ljutomeru (od 7. septembra 1815), njegov prvi župnik je bil znani narodni buditelj, navdušeni Ilirec Mihael Jaklin, sorodnik kasnejšega Kremplovega kolega Stanka Vraza. Ravno Jaklin ima največje zasluge za to, da si je mladi kaplan poglobil in dokončno izoblikoval rodoljubno slovensko in vseslovansko zavest.
Novembra 1820 je postal ptujski kaplan. Na Ptuju se je srečal z zgodovinarjem Simonom Povodnom, ki ga je navdušil za domačo zgodovino. Leta 1826 je postal župnik pri sv. Lovrencu v Slovenskih goricah (danes Juršinci). Ob tristoletnici cerkve sv. Lovrenca leta 1828 je dal svojo pridigo na svoje stroške tiskati in razdeliti ljudem. Zaradi spora z dekanom je zamenjal župnijo in se preselil v Bučkovce (Mala Nedelja), kjer le decembra 1844 umrl in je bil pokopan na tamkajšnjem pokopališču. Med delovanjem v Mali Nedelji se je posvetil pisanju njegovega glavnega dela »Dogodivšine štajerske zemle s posebnim pogledom na Slovence« (Gradec, 1845). Njegovo literarno delo je obsegalo pesmi, slovensko-nemški katekizem, molitvenik za vernike , pridige, življenje svetnikov, berilo za drugi razred, zgodovinske članke. V znak hvaležnosti so mu Štajerski Slovenci postavili spomenik na južni strani Malonedeljske cerkve. Spomenik je bil slovesno odkrit 11. avgusta 1895. Pred nekaj leti pa so mu spominsko obeležje postavili tudi v Aleji velikih v Gornji Radgoni. Mimogrede kaže omeniti, da rojstno hišo Antona Krempla lepo vzdržuje družina Klemenčič, čigavi predniki so jo kupili v letu 1937. Na pročelju hiše je Kulturno društvo Peter Dajnko iz Črešnjevcev v letu 1974, ob 130. letnici Kremplove smrti, odkrilo spominsko ploščo, ko je bil govornik akademik, dr. Anton Slodnjak.
Kremplovi rokopisi in knjižnica so se žal po njegovi smrti večinoma porazgubili. Rokopisna zbirka Univerzitetne knjižnice Maribor hrani: Pesem pri Vigiliah za rajnega Verbnjaka Arneja (Ms 76), Predge za Slovence… vkupspisane od Antona Krempl, Ptuj, 1822–23 (Ms 82), Evangelji na vse nedele no svetke, na osvetke ino druge dni, kak tudi na vsaki den v Posti, zred Pasionom vseh štireh Evangelistov, 1826 (Ms 83), Listi ino evangelji na vse nedele, svetke ino osvetke celega leta zred celim Pasionom 1841 (Ms 84),Historie ali Dogodivšine Štajerske zemle z’ posebnim pogledom na Slovence (Ms 117), Predga pri jezeroletnem spomini cirkvenega žegnanja velike cirkve na Ptuji v’ leti 1844 (Ms 138). (M. S.)
