Žegnanjska sobota Marijinega Vnebovzetja v Apače pritegnil vernike, romarje in druge goste
Občani Apač so minule dni obeležili 20. rojstni dan svoje lokalne skupnosti a tem pa tudi 20. občinski praznik, ki sovpada s praznikom župnije Apače. In enako kot vsako leto, tako je tudi letos bilo najbolj obiskano središče Apač prav na žegnanjsko soboto, ko je župnija praznovala dan Marijinega Vnebovzetja ali Veliko mašo. Kakor že leta, je tudi letos pred cerkvijo z igranjem vabil vernike Pihalni orkester, včasih so rekli Pihalna godba, Apače. Številčno močno zastopan je s svojim izvajanjem, tudi po končani maši, popestril žegnajsko dogajanje. Seveda so okolico cerkve zasedli tudi prodajalci, ki so na stojnicah – štantih, ponujali različno robo. Med njimi so tudi tokrat bili najštevilnejši suhorobarji in tekstilci ter drugi. Med vsem pa nismo zasledili lončarja, ki so v preteklosti bili najštevilnejši med kramarji. Takrat so svojo lončeno robo ponujali pod geslom, da je to »rostfrei« posoda. Danes je ta posoda kovinska, ponuja jo pa vsaka trgovina, ki prodaja posodo za gospodinjstvo.
Osrednji dogodek žegnanja je seveda bila slovesna deseta ali pozna maša, ki je potekala v mogočni apaški cerkvi, ki njeno pročelje krasi največja rozeta izdelana iz enega kosa kamna v Sloveniji. Cerkev so napolnili domači verniki, ter romarji, ki so prišli od blizu in daleč. Veliko je bilo tudi romarjev iz sosednje Avstrije, saj tam živi veliko potomcev, ki so bili nasilno izgnani z apaškega področja po drugi svetovni vojni. Z nekaterimi smo se celó pogovarjali. Rekli so nam, da jih vežejo na te kraje spomini na njihove starše, ki so tod živeli.
V zakristiji pa so se zbrali duhovniki in diakon, ki so v procesiji vstopili pri glavnem vhodu v cerkev. Tam je duhovnik, p. dr. Edvard Kovač iz Ljubljane, rojen je bil v Gornji Radgoni, ob spremstvu domačega župnika Janeza Ferenceka, blagoslovil kip Lurške Matere Božje, katerega obnovil umetnik Boštjan Roškar iz Biserjan pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ob blagoslovitvi je domači župnik Janez Ferencek dejal, da je bil kip, nekoč v dekliški šoli, ki je bila po vojni zaplenjena. In že se je začela slovesna žegnanjska maša, ki jo je daroval p. dr. Edvard Kovač, asistirali pa so mu: domači župnik Janez Ferencek, kapelski župnik Franšišek Horvat, duhovnik Jože Šipoš iz Velike Nedelje, župnik iz Marije Snežne Boštjan Lenart in dikon Jakob. Pred mašo se je župnik Janez Ferencek, patru zahvali, da se je odzval povabilu, za darovanje slovesne žegnajske maše. Svojo pridigo je posvetil Mariji, ki je mati vseh vernikov, katoliške cerkve in še nekaterih cerkva. Mašno slavje je obogatil številčni cerkveni pševski zbor, ki ga vodi Marjetka Urbanič Rudolf. Mašno slavje je bilo sklenjeno za darovanjem okoli oltarja, ob tem pa so duhovniki, pridružila sta se jim domači župan, dr. Andrej Steyer in pevec, sicer lokalni podjetnik, David Ornik, peli litanije.
Naj sklenemo prispevek z mislijo enega izmed starejših obiskovalcev žegnanja, ki nam je med drugim dejal: »Žegnanje za Veliko mašo je bilo za farane vedno največji cerkveni praznik. Čeprav so ga po drugi vojni »preganjali«, tako takrat ni smela igrati godba, kar je bilo prej tradicija, ni bil tudi državni praznik, zato so zaposleni morali biti v službi, se je ohranilo vse do danes. V preteklosti je bil obisk mnogo večji, saj ljudje niso bili v službah. Ob tem pa so se prebivalci, s pomočjo kramarjev, preskrbeli z mnogimi pripomočki, ki so jih potrebovali pri večinoma ročnih opravilih. Menim, da je danes žegnanje pomembno iz vidika druženja, ki ga je vse manj. Tudi sam prihajam, zato, da se srečam z mnogimi, ki jih dalj časa nisem srečal«. (L.K.)
Žegnanjska sobota Marijinega Vnebovzetja je v Apače pritegnila veliko vernikov in romarjev (Foto: Ludvik Kramberger)