Objavljamo lepo razmišljanje Vesne Bratuša, predsednica Društva podeželskih žena in deklet Gornja Radgona:
Po stari navadi morate koštati vsaj 7 žegnov, lahko tudi več. Vüzensko praznovanje se začne na veliki četrtek v spomin na Jezusovo trpljenje. Gospodinje počistijo vso hišo in začnejo s pripravami in peko dobrot. Ko zakurijo krušno peč, vanjo najprej vržejo stari presmec.
Na veliki petek se ne dela na zemlji. Zvonovi utihnejo, svete maše se ne darujejo. Gospodar pospravlja in počisti okoli hiše in gospodarstva. Čeprav je strogi post, pa po hiši diši, saj se kuha meso in klobase za žegen. Peče se velikonočni kruh, ki je malo bolj sladek od navadnega belega kruha. Lahko je tudi z rozinami. Pobarvajo se jajca-pisanke. Najbolj naravno je barvanje v čebulnih olupkih, na jajca pa se zavežejo trave in listi različnih oblik. Med pisankami ne smejo manjkati tudi rdeče pisanke, ki pomenijo kaplje krvi. Na velikonočni mizi je obvezna potica, z različnimi nadevi, v zadnjem času je zelo priljubljena potratna potica. V soboto zjutraj gospodinja zloži vse dobrote v korbec.
Korbeci so različnih oblik in velikosti. Včasih je šibje krasila tudi lepa poslikava. V korbec se zloži šunka, klobasa, kruh, pisanke, hren in pa kos črnega kruha za živino. Jedi gospodinja prekrije z najlepšim prtičkom, ki se uporablja samo za k žegni in ki ga je običajno izvezla sama. Potem se družina odpravi v cerkev k božjemu grobu, k molitvi in premišljevanju. Nekateri imajo žegen jedil v cerkvi, pri nas je pa še navada, da se vaščani zberemo pri vaški kapeli. Po prihodu domov se korbec pospravi, žegnane jedi pa se jejo v nedeljo zjutraj po vstajenski procesiji. Po vaseh so se nekoč na veliko soboto, po vigiliji prižgali kresovi in zaslišalo streljanje z možnarji. V nedeljo na veliko nočno jutro je vstajenska procesija zelo zgodaj zjutraj. Potem se pa družina zbere pri mizi na skupnem vüzenskem zajtrku. Na veliko noč se ne potepamo, družina ostane doma. Za obiske pa je namenjen veliki ponedeljek, ko nekateri rečejo, da grejo v Emavs.
