Nadškof Cvikl blagoslovil, po pol stoletja obnovljeno fasado na župnijski cerkvi sv. Petra v Malečniku
Ob letošnjem praznovanju rojstva Device Marije, znanem tudi kot mali šmaren, mala maša, ali kar mala Marija, skratka ene najpomembnejših Marij v katoliškem svetu, je še posebej slovesno bilo v župnijski cerkvi sv. Petra v Malečniku pri Mariboru. Tridnevno praznovanje so namreč začeli že v petek zvečer, ko je mariborski nadškof Alojzij Cvikl, v spremstvu številnih duhovnikov ter pred velikim številom vernikov, blagoslovili obnovljeno fasado na župnijski cerkvi sv. Petra v Malečniku. Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika Krajevne skupnosti Malečnik-Ruperče, Vladimirja Stožerja, in predsednik ŽPS Malečnik Slavko Bračko, je nadškof blagoslovil obnovitvena dela. V blagoslovni molitvi je med drugim dejal, da je „lepa fasada kot plašč, ki na zunaj izraža lepoto tistega, kar se skriva znotraj. Malečniški sv. Peter je ponovno ogrnjen v pražno obleko, na kateri se rado ustavi oko. Saj vemo, kako gre: ko oko vidi, prepriča noge, da naredijo korak v cerkev. Hkrati pa je nova preobleka cerkve simbol povezanosti malečniških župljanov in vseh dobrih ljudi, ki so prispevali k tej prenovi. Pred darovanjem sem blagoslovil še obnovljene liturgične predmete: kelih, pateno, monštranco in kadilnico.“
V pridigi je nadškof Alojzij Cvikl izpostavil, da nas cerkev kot svetišče povezuje z Bogom in bližnjimi ter omogoča duhovno preobrazbo, podobno kot jo je doživel Zahej v evangeliju. „Današnji evangelij nam želi povedati, da je Bog tisti, ki naredi k nam prvi korak, kot to vidimo pri Zaheju. Opis srečanja Zaheja z Jezusom predstavlja konkreten primer globokega spreobrnjenja, kar pomeni korenito preobrazbo srca in delovanja. Naše cerkve niso zgolj stavbe, temveč svetišča, kraj posebne Božje navzočnosti na zemlji. Ta svetišča so odraz Cerkve, pisane z veliko začetnico: to je ljudstvo odrešenih, ki je z Bogom povezano po veri in zakramentih.“ Prav tako je Cvikl poudaril, da so cerkve prostor srečanja z Bogom, kjer lahko vstopamo na pot odrešenja. „Naša svetišča so prostor, kjer Jezusov duh živi in deluje, ko nas osebno nagovarja, nas očiščuje in nas napravlja sposobne za drugačno življenje v duhu evangelija. Cerkev ni le prostor, kjer se posamezniki zbirajo, temveč predstavlja skupnost, ki jo združuje Božja ljubezen. Občestvo ni seštevek posameznikov, ampak je vez, ki nas druži; je ljubezen, ki nam pomaga preraščati razlike med nami. Jezus išče in rešuje tiste, ki se izgubljajo v vsakdanjih skrbeh, in nas vabi k življenju v veri, upanju in ljubezni.“
Župnijski upravitelj, dr. Sebastijan Valentan je v sklepni zahvali dejal, da ga je misel na novo fasado župnijske cerkve spremljala vse od prvih dni njegovega prihoda v župnijo in da je bila nova fasada tudi ena prvih izrečenih želja vernikov ob njegovem prihodu. V govoru je podal primerjavo, ki mu jo je zaupal župljan, ko ga je vprašal, kakšna je razlika med staro in sedanjo fasado na cerkvi. Faran je dejal, da je to podobno človeku pred spovedjo in po njej. Pred spovedjo je umazan, po spovedi pa je čist in prijeten. Zadnjo besedo je imel nadškof, ki je dejal: „Na tem mestu se zahvaljujem vsem župljanom župnije sv. Petra pri Mariboru – Malečnik, ki ste z darovi in molitvami pripomogli, da je projekt uspel. Velik hvala župnijskemu upravitelju dr. Sebastijanu Valentanu za njegovo delo in pogum, da se je velikega projekta tudi lotil.“
Od nekdaj so praznik Marijinega rojstva ali male Gospojnice, male maše. na Gorci slovesno praznovali. Časopis Slovenski gospodar 1. 1939 piše: »Na praznik bo več svetih maš. Romarji in romarice, pridite v teh težkih dneh priporočat Mariji na Gorci svoje želje in jo prosit pomoči in tolažbe, Marija vedno pomaga!« S tem istim zaupanjem se tudi mi priporočamo gorski Mariji. Znamenita Marijina romarska cerkev na Gorci v Malečniku je bila lani, ob 530-obletnici njene prve pisne omembe, z duhovno sorodstveno vezjo pridružena papeški baziliki Marije Velike v Rimu in vpisana na seznam najpomembnejših Marijinih cerkva z vsega sveta. Gre za edino cerkev v Sloveniji, ki ji je privilegij popolnega odpustka namenil papež Frančišek. Prejeti ga je bilo mogoče na glavni praznik gorske cerkve, 8. septembra – Marijino rojstvo, kije za Marijinim vnebovzetjem najpomembnejši Marijin praznik. Da bi nakazali to povezavo med Malečnikom in Rimom, so letos, ob prvi obletnici te pridružitve, slovesno praznovanje pričeli že v petek, 6.9.2024, s slovesno sveto mašo, ki jo je v baročni župnijski cerkvi Sv. Petra vodil mariborski nadškof metropolit mons. Alojzij Cvikl. Med sveto mašo bo blagoslovil prenovljeno fasado na cerkvi, kar se bo zgodilo po natanko 50. letih od zadnje prenove. Prav tako je nadškof blagoslovil kamnito spominsko ploščo. Celoten obseg fasadnih površin na cerkvi je bil kar 1670 m2, od tega samo zvonik 630 m2. Gre za eno naj večjih investicij v zadnjih desetletjih v Malečniku, saj je celoten projekt obnove cerkvene fasade znašal kar 160.000 € in je trajal tri leta. Vsa zbrana sredstva so v pretežni meri prispevali posamezniki, družine in društva iz Malečnika, v manjši meri pa tudi podjetja iz širšega okolja SV Slovenije in nekaj posameznikov iz tujine. Kot je bilo slišati država in mariborska občina za to nista imeli posluha, pa čeprav se malečniška cerkev Sv. Petra uvršča med pomembne spomenike štajerskega baroka kot primer celostnega baročnega spomenika. Župnijski pevski zbor je prepeval mašo primorskega skladatelja Ivana Sčeka. Praznovanje se je po sveti maši nadaljevalo na Glaserjevi ploščadi, kjer so za vse zbrane pogostitev pripravili lokalni vinarji in kmečke žene.
Na predvečer praznika Marijinega rojstva, v soboto zvečer je ob somaševanju duhovnikov slovesna sveta maša potekala v romarski cerkvi Matere božje na Gorci v Malečniku. Po sveti maši je bila tradicionalna procesija s svečkami in Marijinim kipom. V cerkvi je nato sledila vigilija (bdenje) v molitvi in pesmi, kjer so se prisotnim pridružili še romarji iz Cerkvenjaka, ob polnoči pa bila še romarska sveta maša. Praznična sveta maša je bila na sam praznik gorske cerkve, vodil pa jo je salezijanski duhovnik Tone Ciglar. Župnijski pevski zbor bo prepeval Zafošnikovo mašo. Med sveto mašo je opravil blagoslov obnovljene spovednice in starodavne oljne slike Marijinega rojstva iz glavnega oltarja. Za romarje je po sveti maši bila na voljo topla hrana in pijača.
Fotografije: Maksimiljan Krautič