Obisk in sprejem relikvij sv. Lenarta so pozdravile množice vernikov in drugih gostov
Minulo nedeljo, prvo v letošnjem septembru, ko goduje sv. Lenart, so mnogi verniki in gostje v Lenartu v Slovenskih goricah bili priča posebnemu in zgodovinskemu dogodku. Na osrednjem mestnem trgu v Lenartu je namreč potekal svečani sprejem relikvij sv. Leonarda Noblaškega, zavetnika romarskega mesta Saint-Leonard de Noblat v Franciji. Delegacijo sta sprejela lenarški župan mag. Janez Kramberger in župnik Marjan Pučko, procesijo in slovesno mašo v župnijski cerkvi pa je vodil mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Za slovesno vzdušje na trgu je poskrbel Slovenskogoriški pihalni orkester KD MOL Lenart, ki je zaigral tudi francosko in slovensko himno. Nato je procesija v sestavi mladih skavtov, praporščakov, duhovnikov, francoske delegacije z relikvijami ter gostov iz več slovenskih in tujih župnij in mest, poimenovanih po sv. Lenartu, in vernikov počasi krenila proti cerkvi, kjer se je začela maša. Da so ji lahko vsi prisluhnili in si jo ogledali, saj v cerkvi ni bilo dovolj prostora, sta omogočila dva zunanja zaslona, pred katerima so bile postavljene tudi klopi.
Tako je osrednji mestni trg bil prvo nedeljo v septembru prizorišče v Lenartu še nikoli videne slovesnosti – sprejema relikvij sv. Leonarda Noblaškega, ki je živel in je tudi pokopan v francoskem romarskem mestu Saint-Leonard de Noblat. V Slovenske gorice so jih prinesli predstavniki iz te francoske občine in bratovščine, ki sta jih vodila podžupan mesta Saint-Leonard de Noblat in predsednik mednarodnega združenja sv. Lenarta Fil-Leo Alexandre Mazin ter prvi mož bratovščine Michael Defay. Po sveti maši je bilo srečanje s predstavniki ostalih župnij, mest in krajev, ki nosijo ime po sv. Lenartu. Slovesnost se bo nadaljevala v ponedeljek s sv. mašo v domu sv. Lenarta. Po kosilu pa se je trideset članska delegacija iz Francije odpravila proti domu. Ob predsedniku in vodji bo v delegaciji osem članov bratovščine. Prav tako so bili z njimi duhovnik, ki deluje v župniji. Člana tega mednarodnega združenja pa sta tudi Župnija sv. Lenarta in Občina Lenart. V maju 2023 je delegacija župnije in občine Lenart obiskali Saint Leonard de Noblat in se udeležili Ostencij. Župan mag. Janez Kramberger in župnik Marjan Pučko sta se udeležila občnega zbora Fillleo.
Mesto Lenart v Slovenskih goricah je obiskala posebna delegacija, ki na svoji poti združuje tradicijo, zgodovino in prijateljstvo med različnimi evropskimi kraji. Obisk Lenarta je del širšega romarskega programa, ki vsako leto povezuje mesta, posvečena sv. Lenartu. Kot pojasnjuje lenarški župnik Marjan Pučko: »Na Ostencijah 2023 smo sprejeli program, da se leta 2024 srečamo v Iscii pri Neaplju, leta 2025 pa v Bad Sankt Leonhard im Lavanttal, kjer med 5. in 7. septembrom obeležujejo 900-letnico župnije in 700-letnico kraja. Po končanem programu se delegacija vrača proti domu, ob poti pa zvečer prenoči v mestih sv. Lenarta ter se sreča s tamkajšnjimi župljani. Tako so k nam prišli 7. septembra, neposredno po srečanju v Avstriji, in pri nas ostali do 8. septembra, ko so popoldan nadaljevali svojo pot proti domu.«
Obisk je za Lenart pomembna priložnost, da domačini in gostje iz tujine skupaj začutijo utrip tradicije in povezanosti, ki jo že stoletja prinaša čaščenje sv. Lenarta – zavetnika številnih skupnosti v Evropi. Kaj pomenijo relikvije in zakaj prihajajo v Lenart? „Osebe, ki so živele izredno krepostno, izžarevala razne vrline in sveto v katoliški cerkvi po smrti razglasijo za svete. Njihove posmrtne ostanke imenujemo relikvije. Relikvije so ostanki teles svetnikov (kosti), lahko tudi njihovih oblačil ali osebnih predmetov. Ko je Jezus še živel, so se ga ljudje želeli dotikati, da bi ozdraveli ali da bi jim pomagal s čudeži. Tisti, ki niso mogli do njega, so si prizadevali, da bi prišli vsaj v njegovo bližino ali da bi se dotaknili njegovih osebnih predmetov (oblačila). Enako se je kasneje preneslo na njegove učence (apostole) in svetnike. Zato romamo na grobove svetnikov in relikvije so vgrajujemo v oltarje ob posvetitvi, da bi preko njih bili bliže svetniku in preko njega Jezusu,“ je razložil župnik Pučko.
Dodal je, kako je čaščenje svetnikov del krščanskega duhovnega življenja. „Vsak od nas ob rojstvu prejme krstnega zavetnika; tudi posamezniki ali skupine, družine se velikokrat priporočamo h raznim svetnikom v različnih situacijah življenja. Tudi veliko slovenskih krajev in mest je svoje ime dobilo po svetniku. Naše mesto in občina po sv. Lenartu. Kristjani tudi velikokrat poromamo na grobove svetnikov ter se tako še posebej izročamo njim v varstvo in priprošnjo. Ob izrednih priložnostih se zgodi, da relikvije obiščejo kraj, mesto ali župnijo. Ti različni obiski relikvij so namenjeni predvsem temu, da predvsem tisti, ki zaradi kakršnih ki razlogov ne morejo poromati na kraje kjer jih častijo, da se lahko z njimi srečajo in se jim priporočijo. V Lenart so prišle relikvije sv. Lenarta. Po njem nosi ime mesto, občina in tudi župnija,” je pojasnil župnik Marjan Pučko.
Kdo je sveti Lenart?
Sveti Lenart je živel v 6. stoletju v Franciji. Rodil se je v današnjem mestu Limoges, večino svojega življenja pa je deloval v bližini, v kraju, ki se danes imenuje Saint Léonard de Noblat. Tam je kot opat vodil samostan, v samostanski cerkvi pa je tudi pokopan – njegov grob se nahaja nad glavnim oltarjem. Krepost svetega Lenarta je bila, da je imel poseben čut do zapornikov. S posebno ljubeznijo se je posvečal zapornikom. Posredoval je zanje pri kralju in dosegel, da so bili mnogi izpuščeni, nato pa jim je priskrbel primerne pogoje, da so lahko zaživeli pošteno življenje. Prav tako je okoliškim kmetom pomagal s praktičnimi nasveti in velikokrat so se ob njegovih nasvetih zgodili čudeži ozdravitve živine zato so se kmetje velikokrat zatekali k njemu v priprošnjo. Še danes marsikateri kmet reče: »Za zdravje živine pa prosimo k sv. Lenartu.« Izročilo tudi pripoveduje, kako je sv. Lenart nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici. Kraljičina nosečnost se je zapletla in življenje obeh je bilo v nevarnosti. Po srečnem porodu mu je kralj v zahvalo podaril toliko zemlje, kolikor jo je lahko v eni noči objahal na svojem oslu. Tako je na tistem kraju nastala noblaška opatija, kasneje pa mesto Saint Leonard de Noblat. Še danes na njegov grob mamice prinašajo slinčke, nogavičke in dude v zahvalo za zdravo rojstvo njihovih otrok. Svetega Lenarta častijo, kot zavetnika zapornikov, za zdravje živine in zdravo rojstvo otrok.
Čaščenje relikvij, Ostencije, bratovščina sv. Lenarta in mednarodno združenje sv. Lenarta.
Češčenje svetega Lenarta je tesno povezano z razvojem Limoških ostencij. Limoške ostencije so od leta 2013 vpisane na UNESCO seznam nesnovne kulturne dediščine. Ostencija izhaja iz latinske besede ostendere, kar pomeni izpostaviti, izpostaviti svete stvari – relikvije, oblačila, prte v čaščenje ljudi ob določenem času. Limoške ostencije (Ostensions limousines) se dogajajo v škofiji Limogues in vključuje 20 občin, predvsem v departmajih Haute-Vienne, Charente, Creuse in Vienne. Med njimi so Limoges, Saint-Junien, Le Dorat, Saint-Léonard-de-Noblat in druge, vsaka s svojim svetnikom in obredom. Prve ostencije so bile leta 994 med epidemijo ergotizuma (mal ardents), kot prošnja za božje varstvo med epidemijo. Dogodek je vključeval procesijo relikvij svetega Martial-a in drugih svetnikov, kar naj bi povzročilo množične ozdravitve. Od leta 1518 ostencije potekajo vsakih sedem let. V mestu Saint Leonard de Noblat potekajo ostencije od leta 1094, ko so prvič izpostavili relikvije sv. Lenarta za ozdravitev žrtev epidemije koronavirusa »mal des ardens«. Bratovščina sv. Lenart iz mesta Saint Leonard de Noblat je njihove ostencije v zadnjem obdobju razširila tudi mednarodno in tako je nastala pobuda za nastanek Mednarodenga združenja sv. Lenarta – federation internationale des associations et lieux dedies saint Leonard ali krajše filleo.
Namen združenja: Kulturna izmenjava med mesti z istim zavetnikom; Versko sodelovanje ob praznovanjih ostensions; Zgodovinsko raziskovanje svetega Léonarda in njegovega vpliva; Turistična promocija mest z bogato dediščino. Poslanstvo združevati vse pravne osebe, zasebne neprofitne ali javne, ne glede na njihov status (društvo, občina, bratovščina, župnija itd.) in njihovo državljanstvo, ki se sklicujejo na vrednote, ki jih uteleša sveti Leonard, tudi če te skupine ne nosijo njegovega imena; spodbujati priznanje svetega Leonarda in njegove zapuščine; razvijati in vzdrževati vezi med različnimi kraji in združenji, ki so mu posvečeni, ob spoštovanju osebnosti vsake skupine in njenega načina delovanja.
V osrčju Slovenskih goric se je odvil še ne viden dogodek (Foto: Askari)