Tudi pet let pozneje starša iščeta bonsai, ki ga je nekdo ukradel s prezgodnjega večnega domova njune 23-letne edinke
V tem času, ko se še posebej spominjamo svojih dragih pokojnikov, še zlasti že pet let žalujeta tudi Rija in Slavko Bohar iz Kroga pri Murski Soboti. Res je sicer, da smrt vedno pride ob nepravem času, kajti od tukaj naprej nastane bolečina tistim, ki ostanejo in se jim z »odhodom« drage osebe nekako, vsaj za trenutek ali določen času, ustavi življenje, toda to je še bolj boleče pri zakoncih Bohar, ki sta 4.avgusta 2016, v prometni nesreči ostala brez svoje edinke, takrat 23-letne študentke, Vivien. Čeprav dobro situirana in pred tem s pestrim in bogatim življenjem, sta Rija in Slavko, ostala brez vsega. Ko sta svojo princesko pokopala, na krajevnem pokopališču, nedaleč od doma, ju je nekaj mesecev pozneje šokirala skrunitev grobka. Zato se še danes, dobrih 62 mesecev pozneje nemo sprašujeta, le koga je motil grob njune deklice.
Kot je znano, tarča vandalov ali tatov, je bil na njenem grobku posajeni posebni bonsaj, ki ga kmalu po pogrebu kar naenkrat ni bilo več. To je prva opazila Vivienina babica Olga, ko se je odpravila na grob, da bi ga zalila. Policista sta si po prijavi ogledala kraj dogodka, zadevo popisala, iskanje pa menda poteka tudi danes, a neuspešno. Tatvina je Slavka tako prizadela, da je za kakršno koli informacijo, ki bi ga pripeljala do storilca, ponudil denarno nagrado, v znesku 1000 evrov, toda bilo je zaman. „Sedaj je vse zaman, kajti bonsai je najverjetneje bil uničen, ko smo ga začeli iskati in je storilce bilo strah, da ga ne bi odkrili,“ nam je v začetku tedna žalostno razlagal oče Slavko, ki nikoli ne bo pozabil svojo mezimico, a tudi bonsaja ne. „To, kar so storili, je celo huje kot sama hčerina nesreča. Zavedati se moramo, da smo vsi na cesti in da se nesreče dogajajo, oskrunitev groba in kraja drevesca pa je naklepno in vandalsko početje, za katero ni opravičila. Morda je šlo za namerno nagajanje, zdaj celo verjamem, da se mi nekdo maščuje, a ne vem, zakaj,“ pravi Bohar, ki mu sicer ni žal enega bonsaja in tudi materialna škoda ni prevelika (okoli 1.500 €), ne more pa razumeti, da je kdo sposoben storiti kaj takega, saj je bil namenjen le njegovi hčerki. Po tem žalostnem dogodku, za katerega Slavko trdi, da ga je šokiral, so na grobek postavil nov, navadni bonsaj, bistveno manj vreden in ta „živi“ tudi danes, čeprav je tudi slednji bil napaden, saj ga je nekdo zažgal, a je le delno zgorel. In tukaj bi se dalo razmišljati, da je tatvina prvega bonsaja bila povezana z njegovo vrednostjo in to bi lahko storil le nekdo, ki se spozna na drevesce z Daljnega vzhoda.
„Šlo je za zelo poseben bonsaj, unikat v Sloveniji, če ne tudi v Evropi, star več kot 50 let. Zato bi ga prepoznal vedno in povsod, če bi ga le videl. Ne mislim odnehati pri iskanju, a upanje da ga bomo našli je skoraj ravno ničli“, še pove Bohar, ki je ponosen, da so pred dobrimi štirimi leti ustanovili Zavod Vivien Bohar, ki zbira za v prometnih nesrečah ponesrečene motoriste in njihove svojce. Vivien je sicer umrla 4. avgusta 2016 po nesreči, ko ji je voznica osebnega avtomobila zaprla pot po prednostni cesti in trčila v njen motor. Smrt mladega dekleta je potrla številne Prekmurce, popolnoma strla pa njene najbližje, mamo Rijo in očeta Slavka, ki sta za najbolj žalostno novico v svojem življenju slišala v Avstriji, v okolici Gradca, kjer sta zaposlena…
