Gorički bik, ki je na begu že skoraj tri tedna, obiskal Madžarsko, zdaj menda pohajkuje proti Avstriji
Jutri, v nedeljo, 5. marca bodo minili trije tedni, odkar je v nedeljo, 12. februarja, okoli 17. ure zvečer, iz hleva v Čepincih, v občini Šalovci, neznano kam pobegnil večji bik lisaste pasme. Že takoj se je začela iskalna akcija, ki pa niti do danes ni obrodila sadove, čeprav so žival na različnih lokacijah videli, a ga niso uspeli ujeti. Kot nam je povedal lastnik Simon Korpič, je iz hleva proste reje, v nedeljo, 12.2., zvečer ušel bik lisaste pasme, star leto in pol, težek približno 600 kilogramov. „Zgodilo se je na lokaciji Čepinci – špic breg, kjer se je bik prestrašil in skočil čez jasli ter pobegnil. Sprava je proti Spodnjim Čepincem, mimo Leksa, naprej smo ga izgubili. Prosim, če bi ga kdo videl, naj pokliče na eno izmed telefonskih številk: 02 558 83 26, 041 234 188 ali 040 210 024,“ je takoj po dogodku dejal Simon, v upanju, da bodo bika hitro „ulovili“.
Žal pa se to ni zgodilo ne hitro in sploh ne doslej. Bika so vmes večkrat našli, vendar jim ga ni uspelo ujeti, spremljanje pa se nadaljuje že ves čas. Tako naj bi se žival, ki naj bi dnevno „potovala“ okoli 4 kilometre. Ker so Čepinci praktično na tromeji med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo, kjer je veliko gozdov za skrivanje, niti ne preseneča, da so bika že v začetku tega tedna, najprej videli v Prekmurju, naslednji dan so ga opazili na Madžarskem, kjer so ga tudi skušali ujeti, a je žal spet pobegnil. Tokrat proti Avstriji, kjer so začasno izgubili sledi. „V Avstriji veljajo posebna pravila glede lova rejnih živali in sedaj moramo čakati, kaj se bo dogajalo naprej. Ni bojazni, da bi bik shiral, saj je v gozdovih veliko hrane, tudi krmilnice za divjad so polne, za kar skrbijo lovci in tudi bik se lahko naje,“ nam je razlagal gospodar Simon, ki bolj kot ne sam, skupaj s svojimi družinskimi člani skuša izslediti bika, ki za družino veliko pomeni. Če bi ga namreč prodali v klavnico bi „zaslužili med 1.700 in 1.800 evrov, kar za družino veliko pomeni. Zato ga bodo skušali na vsak način ujeti in pripeljati v domač hlev.
Simon Korpič, ki torej še ni obupal in na to sploh ne misli, nam je zaupal, da na kmetiji redijo okoli 60 glav živine, ob tem obdelujejo okoli 50 hektarjev površin. Ker sam hodi tudi v službo, največ dela na kmetiji imata upokojeni oče in brat. Našega sogovornika še posebej motijo nekateri komentarji ljudi na družbenih omrežjih. Gre za posameznike, ki se niti ne zavedajo, kaj za eno manjšo kmetijo, kot je Korpičeva pomeni takšna izguba. „Za nas vsaka naša žival pomeni ogromno. In zato se bomo prizadevali, da bi bika našli in verjamem, da nam bo uspelo, tudi s pomočjo dobrih ljudi, od kateri pričakujemo sporočila o njegovem gibanju v naravnem okolju,“, nam je še povedal gospodar Simon.
O lisasti pasmi govedi – njene značilnosti
Lisasta pasma je tipična kombinirana pasma goveda in izhaja iz simentalske pasme, ki je nastala v 18. stoletju na območju doline Simental v Švici. Po tej dolini je pasma dobila ime, ki se je ohranilo med ljudmi še do danes. Zaradi dobrih lastnosti se je pasma začela širiti po alpskih deželah, pozneje v 19. stoletju tudi po Evropi in po svetu. V Slovenijo so prve krave lisaste pasme uvozili konec 19. stoletja, bolj organizirano pa v začetku 20. stoletja. Lisasto govedo je izpodrivalo manj proizvodne pasme, ki so takrat prevladovale v Sloveniji. Še v preteklosti je veljala za kombinirano pasmo goveda. V alpskem svetu se je najbolj obnesla krava z dobro mlečnostjo ter bikci z odličnimi rastnimi lastnostmi, primerni za pitanje in delo, za katero so se živali lisaste pasme zaradi svojega velikega okvirja in robustnosti prav tako dobro obnesle. V Sloveniji je lisasta pasma najštevilčnejša z najdaljšo tradicijo pri rejcih. Z načrtnim osemenjevanjem bikovskih mater z najboljšimi elitnimi biki dobimo potomce, ki jih vzrejamo in testiramo v vzrejališcu plemenskih bikov za lisasto pasmo v Murski Soboti že od leta 1963. Do prve polovice leta 2004 je zaključilo direktni test 3234 mladih bikov. Lisasto pasmo odlikuje dobra mlečnost, visoka vsebnost beljakovin in maščob v mleku, visoki dnevni prirasti, dobra omišičenost, dobre pitovne in klavne lastnosti. V rejah krav dojilj pa še dober materinski čut, dobra prilagodljivost na okolje, lahke telitve vitalnih telet. So tudi dobre rejnice, saj zraven svojega teleta lahko vzrejajo še dodano tele od druge krave.
Proizvodni cilji: Meso
Dnevni prirast bikov v obdobju 165 do 365 dni na postajah direktnega testa je 1246 g na dan (test zaključen v prvi polovici leta 1997, n=68). Teža bikov v starosti 1 leto je 343 kg (n =68). Klavnost s progenega testa v povprečju 57%.
