Krvi je vseeno bilo dovolj, saj so Slovenski krvodajalci lani darovali okoli 41.200 litrov krvi
Po podatkih, ki jih nam je posredoval Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo pri Rdečem križu Slovenije, je lani na območju celotne Slovenije kri darovalo 91.709, na območju Pomurja 5.338. Tako je lani v vsej Sloveniji kri darovalo 3.987 ljudi manj kot leto poprej. Ob tem je Boštjan Novak še dodal: „Velja omeniti, da je bila preskrba s krvjo v državi kljub temu vso leto nemotena. Potrebe po krvi so se nekoliko zmanjšale iz naslova manj hudih prometnih nesreč, manj je bilo velikih operativnih posegov, operativni programi so postali učinkovitejši – porabilo se je manj krvi. Skratka program se je izvajal nemoteno skozi vso leto.“
Tudi na območnih združenjih RK v Pomurju je lani zabeležen upad števila krvodajalcev, ki je na območju Gornje Radgone 1.065 prostovoljcev, leta 2023 pa jih je bilo 1.156. Na ljutomerskem območju je lani kri darovalo 951 ljudi, leto prej pa 872. Na lendavskem območju je lani darovalo kri 977 ljudi, leto prej pa 875. Na območju Murska Sobote pa je lani kri darovalo 2.345 ljudi, leto prej pa 2.516. Tako je lani na območju celotnega Pomurja kri darovalo 5.338 ljudi, leto prej pa 5.419. Vsak posameznik je po zagotovilu Boštjana Novaka, daroval po 450 miligramov krvi. Tako je bilo na območju Slovenije lani darovano okrog 41.200 litrov krvi, na območju Pomurja pa okrog 2.400 litrov.
Sicer pa je bilo v Sloveniji uvedeno brezplačno krvodajalstvo v letu 1953. Kri smejo darovati ljudje stari med 18. in 65. let starosti. Ob tem mora krvodajalec tehtati vsaj 50 kg. Krvodajalec mora biti zdrav. Moški sme darovati kri, ki vsaj tri mesece pred tem ni daroval krvi, ženska pa, ki vsaj štiri mesece ni darovala pred tem krvi in v zadnjem letu ni bila noseča. (F.K.)
Mnogi državljani so lani postali vitezi krvodajalstva, tudi Branko Drevenšek