Na CSD Pomurja beležijo ekstremen porast odvzema otrok, v porastu pa so tudi različne oblike nasilja in zasvojenosti
Pogosto, ko policisti Operativno komunikacijskega centa PU Murska Sobota, poročajo o dogodkih predhodnega dne, slišimo tudi, da so policisti obravnavali „odvzem otroka“ ali „odvzem mladoletne osebe“. Gre večinoma za zaplete med staršema, ko kljub odločbi sodišča drugemu staršu ne dovoli stika ali srečanje z otrokom, bodisi zaradi neplačevanja preživnine ali česa drugega. Žal pa to ni osrednja problematika „odvzema otrok“, temveč so najpogostejši razlogi za odvzem mladoletne osebe, stanje s stiskami družin in posameznikov v Pomurju, ko v odvzem otroka in iskanje ustrezne rešitve poseže Center za socialno delo (CSD) Pomurje, ki pokriva upravne enote Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, torej celotno regijo s 27 občinami. „Stiske družin in posameznikov v Pomurju so vedno bolj kompleksne,“ ugotavljajo na CSD Pomurje, kjer dodajajo, da je Pomurje regija, kjer je dejavnikov tveganja, da pride do vedenjskih in čustvenih težav pri otrocih, socialne izključenosti družine in do neustreznega izvajanja starševske skrbi, zelo veliko. Omenjeni dejavniki vplivajo na povečanje obsega dela na področju ukrepov za varstvo koristi otrok, nasilja v družini, v porastu so različne oblike zasvojenosti, vse večja je problematika na področju duševnega zdravja.
Na CSD Pomurje ugotavljajo, da je stanje na področju ukrepov za varstvo koristi otrok skoraj nevzdržno. Zaradi kombinacije vseh omenjenih dejavnikov starši pogosto ne zmorejo opravljati svoje starševske vloge, vedno več je nasilja, tako med starši kot tudi nad otroci. „V zadnjem letu je postalo stanje na področju ukrepov za varstvo koristi otrok skoraj nevzdržno. Pri vseh primerih gre za izredno kompleksno in težko problematiko. Družinski zakonik pozna več ukrepov za varstvo koristi otrok, odvzem otroka je le en izmed ukrepov,“ poudarjajo na CSD Pomurja, kjer so tudi pojasnili, kaj so ukrepi varstvo in korist otroka: To so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Sodišče ukrepe za varstvo koristi otroka izreče, če ugotovi, da je otrok ogrožen. Sodišče bo zaključilo, da je otrok ogrožen, če je že utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo. Ta škoda pa je ali naj bi nastala: zaradi ravnanja staršev ali kot posledica otrokovih psihosocialnih težav, kot so npr. vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
Škoda se lahko kaže na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju. Sodišče bo pri odločanju upoštevalo načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bo uporabilo ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev. Skrajnji ukrep, odvzem otroka staršem, se lahko izvede na dva načina: Odvzem otroka kot ukrep trajnejše narave – Otrok je tako ogrožen oziroma mu grozi, da mu bo nastala škoda, vendar ogroženost ni tako huda, da bi bilo treba odvzem izvesti takoj; Nujni odvzem – Nujni odvzem otroka se izvede, ko je otrok tako hudo ogrožen, da ga je treba takoj odstraniti iz okolja, v katerem je. Ta ukrep je časovno omejen in podvržen sodni kontroli.
Po nujnem postopku odvzeli 13 otrok
Na CSD Pomurje so v letu 2022 na sodišče vložili 29 predlogov za izdajo začasne odredbe za izrek ukrepa za varstvo koristi otrok po družinskem zakoniku (omejitev starševske skrbi, odvzem otroka, odvzem starševske skrbi …), v letu 2023 pa že 79, torej za dobrih 172 odstotkov več. V letu 2022 so vložili 24 predlogov za izrek ukrepa trajnejšega značaja za varstvo koristi otrok, v letu 2023 pa 57, torej za 110 odstotkov več. Na centru v letu 2022 niso imeli nobenega nujnega odvzema otrok, v letu 2023 pa so po nujnem postopku odvzeli 13 otrok. V letu 2022 je bilo skupno odvzetih deset otrok, v letu 2023 pa kar 32. Najpogostejši razlogi za odvzem otroku v letu 2023 so bili neobiskovanje šole, nasilje, opuščanje starševske skrbi, nasilje nad mladoletnim otrokom, čustvene in vedenjske težave.
„Bistvena naloga na področju ukrepov za varstvo koristi otrok je delo z matično družino z namenom, da odpravijo razloge, ki so privedli do ukrepov, toda zaradi prevelikega števila nujnih zadev in kompleksnosti posamezne zadeve, je delo z matično družino v ozadju. Ta trenutek bi na področju ukrepov za varstvo koristi otrok nujno potrebovali še pet strokovnih delavcev,“ poudarjajo na CSD Pomurje, kjer so s prerazporeditvijo znotraj centra dosegli, da trenutno na tem področju dela 7,5 strokovnih delavcev, uradno pa so razporejeni le 4,5.
Centri ukrepajo in predlagajo, sodišča odločajo…
Med pripravo prispevka nas je posebej presenetilo, da nobena ustanova v državi nima skupnih statističnih podatkov o ukrepih na področju otroškega varstva, celo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Sicer pa, 162. člen Družinskega zakonika (DZ) našteva 11 različnih začasnih odredb, vključujoč odredbo o vzgoji in varstvu otroka, prepovedi prehajanja državne meje z otrokom ali izselitvi nasilnega člana družine in stanovanja. Gre za izredno širok nabor, kjer so nekatere začasne odredbe sodišča izdane za čas trajanja sodnih postopkov. Nujni odvzem otroka sicer izvrši CSD, vendar mora ta v 12 urah obvestiti sodišče in predlagati sodišču izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka. O predlogu za izdajo začasne odredbe mora sodišče odločiti takoj, najkasneje pa v 24 urah.
„Ukrepe trajnejšega značaja, kot so omejitev stikov, institucionalizacija, omejitev/odvzem starševske skrbi, tudi izda sodišče. Slednje zaprosi za mnenje CSD in določi CSD, ki je odgovoren za spremljanje ukrepa in poročanje sodišču. Statistično spremljanje sodnih postopkov s strani MDDSZ v tem primeru ne bi bilo pravno utemeljeno, zato ga ne izvajamo,“ so nam sporočili z ministrstva, kjer dodajajo, da statistiko vodijo le na posameznem krajevno pristojnem CSD.
Simbolična fotografija