Skip to content

Kvalitetna rez trte prinaša obilnejši in boljši pridelek

Dvajsetič so svečano obrezali »Čolnikovo trto«, radgonsko ranino in jurko; Poleg predsednika društva so rezali: župan, župnik, vitez, viničar, častni občan, kletar…

 Tudi benediški vinogradniki so minulo nedeljo, po lepem in sončnem, a nekoliko vetrovnem vremenu pri Svetih Treh kraljih nad Benediktom v Slovenskih goricah, pripravilo tradicionalno in nadvse zanimivo »vinogradniško« prireditev, katere se je udeležilo veliko domačinov in gostov. Na griču, tik nad Benediktom, kjer stoji tudi znamenita cerkev sv. Trije kralji, je namreč v organizaciji Vinogradniško-turističnega društva Benedikt in občine Benedikt, ter sodelovanju domačih društev, potekala 20. tradicionalna rez »Čolnikove trte«, potomke stare trte z mariborskega Lenta. Cepljenko najstarejše vinske trte na svetu, ki že več kot 450 let raste na Lentu ob reki Dravi, so pri Svetih Treh krajih (v neposredni bližini rojstne hiše domoljuba Dominika Čolnika) zasadili leta 2005, sedaj pa so jo ob pestrem kulturnem in zabavnem programu, dvajsetič obrezali. Vsekakor so jo tudi zalili z vrhunsko kapljico Benedičanov, ter vinom, ki ga je v minulih letih dala tudi sama.

Gospodar trte Milan Repič (skrbnik Čolnikove trte), Marjana Farasin (občinski viničar in predsednik TVD Benedikt), Zlatko Borak (vinski vitez in častni predsednik društva), Janez Žižek (občinski ovtar Čolnikove trte), Janez Huber (kletar), Marjan Rola (župnik in dekan) ter Milan Gumzar (častni občanu občine Benedikt), so pred mnoštvom obiskovalcev, ob tej priložnosti poleg žametne črnine – modre kavčine iz Maribora, zrezali in nazdravili tudi trtama avtohtone sorte Radgonska ranina, katero so zasadili leta 2006, ter domačega klintona, ki desetletja raste na tem mestu. Ob tem so prisotnim svetovali, kako pravilno rezati trto in kako je to pomembno ob jesenski trgatvi… Zanimivega dogodka, katerega se je ob desetinah domačinov udeležilo tudi kar nekaj gostov, katere sta ob voditelju Vojtehu Gunglu, pozdravila viničar Farasin in župan Repič. Pred slovesno rezjo trte so letos za kratko razmišljanje s kulturnega vidika prosili domačo kulturnico Majdo Leva, kultura je pesem, delo, spoštovanje narave in drug drugega in kultura je tudi njene poklic, ki je spregovorila v svojem zanimivem slogu.

Vsem prisotnim, ki so to želeli, so podelili cepiče obrezanih trsov, tako da jih bodo lahko posadili doma ali v svojem vinogradu. Za kulturni program so poskrbeli pevci Mešenega cerkvenega PZ sv. Benedikt, KUD Musica Benedikt, pod vodstvom Majde Leva, ter ansambel Marka Leve s fanti, seveda na prireditvi ni nihče ostal lačen in žejen, saj so vsi lahko degustirali tudi kapljico, ki so jo pridelali na obrezanih trsih. Sicer pa ne gre prezreti, da je prvo ledeno vino na svetu sploh bilo pridelalo ravno pri Čolniku v Benediktu, natančneje prav tam kjer sedaj potekajo številne prireditev in dogodki občine Benedikt, pri cerkvi sv. Treh kraljev, in sicer davnega leta 1859. Istega leta se je to zgodilo tudi nekje v Nemčiji o čem so takrat mediji veliko poročali o Benediktu pa ni bilo govora…, mnogi pa tega, žal niti danes ne vedo! Dominik Čolnik namreč znan tudi kot „kralj Slovenskih goric“, je bil napreden kmet, ki je s svojim gospodarskim in političnim delom precej zaslužen za razvoj in okrepitev slovenske narodne ideje v Slovenskih goricah. Čolnik je bil eden najpomembnejših vinogradnikov v letih svojega delovanja. Že leta 1859 je pisal o pridelovanju ledenih vin, katerega je prvi na svetu istega leta tudi pridelal. Imel je svojo trsnico in na svojih posestvih gojil preko 400 sort vinskih trt. Za njegova vina je dobil številna priznanja na razstavah po štajerskih in dunajski svetovni razstavi leta 1873. Poleg vinogradništva se je ukvarjal še s sadjarstvom. Svoje cepiče je brezplačno pošiljal številnim slovenskim učiteljem. Gospodarski uspeh in ugled mu je koristil tudi na drugih področjih. Bil je med zaslužnimi za ustanovitev slovenske matice in časopisa Slovenski gospodar. V svojem „dvorcu“ na Drvanji je 15.8.1869 ustanovil kmetijsko čitalnico, njegovo posestvo pa je bilo širše poznano med Slovenci. Obiskovali so ga mnogi politiki, gospodarstveniki in narodni delavci iz Maribor, Ljubljane in od drugod.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja