Binkošti ali praznik Svetega Duha je praznični dan v cerkvenem koledarju. Beseda binkošti izvira iz starogrške besede πεντηκοστη pentekoste, kar pomeni ‘petdeseti’. Na 50. dan po veliki noči, rimokatoličani praznujejo prihod Svetega duha, ki je simboliziran tudi z rdečo barvo v bogoslužju. Kristjani 50. dan po veliki noči zaznamujejo binkošti, s katerimi zaključujejo velikonočni čas. S praznikom se spominjajo prihoda Svetega Duha in ustanovitve Cerkve. V več evropskih državah obeležujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan, zato je mogoče danes in v ponedeljek pričakovati povečan promet. Po učenju Katoliške cerkve Sveti Duh skupaj z Očetom in Sinom tvori sveto trojico, ki predstavlja enega Boga v treh različnih naravah.
Po binkoštih – pojem izvira iz grške besede pentekoste, petdeseti – se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma začetka adventa. Na binkošti v cerkvah velikonočno svečo z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.
Binkošti so v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov. Med drugim v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Madžarskem obeležujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan. Evangeličani, ki predstavljajo velik del kristjanov v omenjenih državah, namreč binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dneva.
Zaradi praznika v sosednjih državah je danes in tudi jutri, v ponedeljek pričakovati povečano gostoto prometa v smeri od Hrvaške do Avstrije in Italije…
