Cvetna nedelja letos brez tradicionalnega množičnega blagoslova zelenja v cerkvah
V Katoliški cerkvi danes, 5. aprila 2020 obhajajo 6. nedeljo v postnem času ali cvetno nedeljo. S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč, ki je največji krščanski praznik.
Cvetna (oljčna) nedelja ali nedelja Gospodovega trpljenja je prvi dan velikega tedna, ko bogoslužno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje, zlasti procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon), izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem v letih 1951–1955, dokončno obliko pa so dobili po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965)
Torej kristjani, razen pravoslavcev, danes obeležujejo cvetno nedeljo, s katero začenjajo neposredne priprave na veliko noč, ki bo čez teden dni. Tradicionalno na ta dan po cerkvah potekajo blagoslovi zelenja, česar pa letos zaradi epidemije koronavirusa ne bo. Vsi velikonočni obredi bodo letos potekali brez fizične navzočnosti vernikov. Na cvetno nedeljo se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga po zapisih iz Svetega pisma ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Zato verniki na ta dan k blagoslovu prinesejo oljčne veje in drugo zelenje, ki ga spletejo v butare. Po krščanski simboliki so palmove veje, s katerimi naj bi ljudje ob prihodu v Jeruzalem pozdravljali Jezusa, znamenje zmagoslavja in kraljevanja. Predstavljajo tudi rodovitnost in življenje, oljka pa simbol miru in sprave.
Papež Frančišek bo danes v vatikanski baziliki Sv. Petra, v kateri ne bo vernikov, blagoslovil palmove in oljčne vejice, daroval bo tudi mašo, ob polnoči pa bodo v Katoliški cerkvi začeli t. i. veliki teden, ki bo vrhunec dosegel z velikonočnim tridnevjem in samo veliko nočjo. Slovenski škofje bodo bogoslužje cvetne nedelje obhajali v svojih stolnicah, prav tako brez navzočnosti vernikov. Ti bodo lahko mašo spremljali ob 10. uri na 2. programu TV Slovenija. Daroval jo bo mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore pa bo vernike in vse prebivalce Slovenije nagovoril ob predvidoma 11.20 na 1. programu TV Slovenija.
Škofje bodo pri mašah opravili tudi blagoslov zelenja, vernikom pa priporočajo, naj to opravijo doma z blagoslovljeno vodo.
Kako bomo praznovali cvetno nedeljo v času epidemije COVID-19?
Torej, verniki so povabljeni, da spremljajo sveto mašo po TV SLO 2 ob 10.00. V župnijskih cerkvah za vernike ne bo bogoslužja in blagoslova zelenja. Verniki naj doma pripravijo zelenje (npr. zelenje z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.20). Verniki darujejo za mašne namene in vzdrževanje župnije z bančnim nakazilom na TRR župnije.
Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu, na oba dneva pa pri bogoslužju prebiramo odlomke o Jezusovem trpljenju in smrti.Med mašo ta dan poteka branje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob. Duhovnik obleče rdeča bogoslužna oblačila, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon.
Simbolika cvetne nedelje: Bogoslužje, ki poteka od cvetne do velikonočne nedelje, zaznamuje bogata simbolika, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra krščanskega verovanja. Na cvetno nedeljo izstopajo trije simboli: pot, zelenje in vzklik hozana. Nomadsko ljudstvo Izrael je svojo zgodovino razumelo kot popotovanje, ki se je začelo s praočetom Abrahamom, ki se je po Božjem klicu odpravil na pot v obljubljeno deželo. Simbol poti nastopa tudi v Jezusovem življenju (prim. Mt 7,13 in sl.; 19,29; 22,16) in doseže vrhunec v izreku: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (prim. Jn14,6a). Jezusovo javno delovanje je v Novi zavezi opisano kot stalno popotovanje v Galileji in Judeji, dokler osamljen ne umre na križu. Kot Vstali spremlja dva učenca na poti v Emavs (prim. Lk 24,13–35). To je simbol, da spremlja tudi Cerkev na njeni poti skozi zgodovino, jo podpira z močjo Svetega Duha.
Jezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo, ki je simbol miru in sprave (prim. 1 Mz 8,11), zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez, so simbol zmagoslavja in kraljevanja, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja, ki prihaja v Jeruzalem. Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, ki je jezdil na oslu, pozdravljali z vzkliki hozana, s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika. Beseda hozana je sicer v vsakodnevni bogoslužni rabi pri maši, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujejo vero v Odrešenika v posvečenem kruhu in vinu…
V Evangeličanski cerkvi, kjer zelenja ne blagoslavljajo, ga pa uporabljajo kot simbol, danes končujejo post, s katerim so se pripravljali na veliko noč.
