Kako po končanju epidemije živijo stanovalci DSO Gornja Radgona?
Po preživetih nekaj mesecev v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona sem se že precej udomačila. Vseh aktivnosti v domu se z veseljem udeležujem, pevski zbor, telovadba, skupina vrtnic, šport in se še kaj najde. Vse aktivnosti mi dajejo precej poguma in pozitivne energije, isto kot sem jih imela pred nastopom bolezni z upokojenci v Društvu upokojenci Radgona. S ponosom lahko rečem, da vsi v DSO lepo skrbijo za nas z vsemi potrebnimi željami za vse aktivnosti imam dovolj prijaznega in lepega prostora. V lepo urejenem in velikem parku pogrešam le več obiskovalcev. Drevesa z bogatimi krošnjami nudijo dovolj sence in sonca domačim in tujim obiskovalcem, lepi sprehodi in druženja.
Za stanovalce, ki se vozijo z vozički je DSO pripravil skupni izlet po mestu Gornja Radgona. V spremstvu z vozički so bili delavci doma, ni pa izpustila spremstva niti direktorica doma, dr. Suzana Bračič Arcet. Sama tudi nisem izostala, spremljevalka mi je bila Lila, izlet z vozičkom mi je bil najlepši in najmilejši. Krajši postanek smo imeli pred mostom ob reki Muri, ki pelje v sosednjo Avstrijo. Mesto Radgona mi je dobro poznano že od leta 1947 do 1950, ko sem obiskovala nižjo gimnazijo na radgonskem gradu. Do prostora sedanjega našega počivališča nisem mogla priti, sker je tukaj nekoč bila sprehajalna pot vojakov graničarjev. V DSO se srečujem z raznimi znanci tudi iz Radgone, vsi imamo svoja doživetja in so nam vedno dobrodošle izmenjave izkušenj iz preteklosti.
Z izletom smo bili vsi zadovoljni, vsem našim spremljevalcem pa lepa hvala. Dogajanja v DSO se nadaljujejo, na oglasni deski je pisalo: predstavitev petja in plesa članov Folklornega društva Sveti Jurij Ščavnici. Slišali smo lepe pesmi v prleškem narečju, spremljali lepe ljudske plese… Torej, virus je popustil, ostalo je še veliko aktivnosti, stanovalci pa imamo še dovolj energije za nadaljevanje…
