Izkušanja starejše Radgončanke pri pomembni odločitvi: v dom ali ne
Gotovo so redki Radgončani, zlasti starejše in tudi srenje generacije, ki ne poznajo Kristino Kavčič s Panonske ulice v Gornje Radgone, saj je več desetletij bila vpeta v družabno življenje v svojem okolju. Zaposlena je bila v komerciali, najbolj in najdalj časa pa je bila predana delu v domačem upokojenskem društvu. Danes 86-letna gospa, ki je vseskozi bila odlična organizatorica in zato priljubljena sogovornica, se je pred dnevi odpravila v dom starejših. Ker gre za eno pomembnejših odločitev za starejše, ki se težko odločajo za „selitev“ iz domačega ognjišča, nam je vedno prijazna Kristina razložila svojo izkušnjo.
„Opravljenih sem imela več razgovorov s sorodniki, prijatelji in znanci, za mojo odločitev odhoda v Dom starejših občanov (DSO) Gornja Radgona. Dosti je bilo rečenega, bodi doma, dosti več pa, pojdi v dom in zadnja moja odločitev je bila: bom šla v dom! DSO Gornja Radgona mi je dobro poznan, imela sem več obiskov pri prijateljih, zadnje čase sem se udeleževala raznih sestankov – občnih zborov: društva upokojencev, društva diabetikov, zveze borcev ipd. Dom je v notranjosti in zunanjosti lepo urejen, enako park, ki služi upokojencem za številne aktivnosti. Vsak odhod in prihod v novo domovanje je sicer težak, a sem prepričana, da sem se pravilno odločila. V novem domu imam precej znancev in prijateljev tako se bo moje poznanstvo in prijateljstvo z njimi nadaljevalo in še poglabljalo“, pove Kristina.
Obrnila je tudi nekaj listov spominov nazaj, v leto 1980, in se spomnila bolne mame, kateri niso mogli dosti pomagati. „Takratni časi nam tega kar nam je danes ponujeno, niso dopuščali. Časi so se pričeli počasi premikati. Za premikanje je potrebno dosti pridnega in poštenega dela, v tem premiku sem bila sama, leta so mi bila podarjena. Z visoko odsluženo delovno dobo sem nadaljevala prijateljsko druženje s člani Društva upokojencev Radgona. Zadovoljna sem, da sem v 27 letih rekreacijskega dela storila sebi in vsem prijateljicam in prijateljem iz društva veliko preživetih lepih dni“, pravi naša sogovornica in dodaja: „Za mojih par dni že preživetih v domu se zahvaljujem vodstvu doma za prijazen sprejem. Bilo je nekaj solzic. Vsem zaposlenim v DSO Gornja Radgona, pri delu za nas nemočne uporabnike, želim dosti uspehov.“
