Danes obeležujemo praznik dela, ki je spomin na krvave izgrede v ameriškem Chicagu 1. maja 1886, kjer se je sprožil boj delavcev za uzakonjen osemurni delovnik in druge pravice. Življenje je izgubilo 13 protestnikov in sedem policistov. Današnji praznik dela bomo po več kot dveh letih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 lahko znova obeležili v skladu z dolgoletno dediščino prvomajskih praznovanj, za katera so značilni rdeči nageljni in rdeče zastave kot simbol delavstva, mlaji, prvomajske budnice in proslave. Sindikati v Sloveniji ob letošnjem 1. maju še zlasti pozivajo k obuditvi socialnega dialoga, ki ga je po njihovih opozorilih aktualna vlada pod vodstvom Janeza Janše prekinila. Pričakujejo, da bodo z novo vlado lažje vzpostavili kakovosten socialni dialog.
Že dinoči so po državi, tudi v Gornji Radgoni potekale tradicionalne sindikalne prireditve s kresovi in nagovori sindikalistov, dobri hrani in pijači. Tudi osrednja slovesnost ob prazniku bo v Ljubljani danes na Rožniku, na območju Maribora pa na Snežnem stadionu pod Pohorjem. Največ ljudi v savinjski regiji pričakujejo na Celjski koči, na Koroškem pa se bodo tradicionalno zbirali na Kremžarjevem vrhu. Na Gorenjskem bo praznično na Križni gori, na Primorskem bo tradicionalno prvomajsko srečanje v organizaciji koprske občine na Socerbu, na Dolenjskem pa bo več slovesnosti, med drugim na Javorovici pri Šentjerneju.
V predsedniški palači v Ljubljani je danes dan odprtih vrat. Obiskovalce bo sprejel in nagovoril predsednik republike Borut Pahor, z nagovorom pa se mu bo pridružila generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije Ana Čermelj. Kot običajno bo v počastitev državnega praznika pred palačo med 9. in 21. uro postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.
Predsednika DZ Igor Zorčič je v poslanici ob 1. maju poudaril, da so vse pomembne vrednote, ki jih imamo za samoumevne, plod stalnih prizadevanj in predmet nenehnega boja. Kot najpomembnejšo vrednoto je izpostavil pravico do dostojnega dela in primernega plačila, ki je tudi predpogoj za dostojno življenje. „Boj za delavske pravice, ki so bile v ospredje postavljene ob koncu 19. stoletja s prizadevanji za višje mezde in krajši delovni čas industrijskih delavcev, tudi v sodobni, postindustrijski družbi ostaja nadvse aktualen,“ je zapisal Zorčič. Kot je izpostavil, so bili takratni izzivi drugačni od današnjih, a skušnjave, ki so jim v globaliziranem svetu izpostavljene delavske pravice, niso danes nič manjše. Vedno več je odprtih vprašanj o tem, kaj danes pomeni biti delavec. Poudaril je, da je „življenje na daljavo v času epidemije covida-19 državljane in državljanke spomnilo na pomen svobode dela. Žal so številni v času epidemije delo izgubili, ponovno pa se je kot ključno izpostavilo to, da je le močno in zdravo, konkurenčno gospodarstvo, ki je odporno na sodobne izzive in krize, sposobno zagotoviti tudi pravico do dela vsem državljankam in državljanom.“ Zorčič je dodal, da je naloga politike, da ustvarja ustrezne pogoje za trajnostni in regionalno skladen razvoj slovenskega gospodarstva in državo upravlja v skupno dobro, ki vsakemu državljanu omogoča možnosti za razvoj svojih potencialov.
V poslanici se je dotaknil tudi tehnološkega napredka in globalizacije, ki prav tako pomembno vplivajo na trg dela. Po njegovih besedah svetu kljub razvojnemu pospešku digitalizacije, robotizacije in mehanizacije, ob katerem bi si lahko obetali skrajšani delovni čas ali višjo dodano vrednost izdelkov in s tem višje plačilo dela, grozi erozija že pridobljenih delavskih pravic.
Pri tem je izpostavil tudi vojno v Ukrajini, ki kaže, kako ranljivi so vsi dosežki človeške civilizacije ob soočanju s sebičnimi interesi posameznikov ali držav. Kljub temu pa meni, da so vsi ti izzivi izpostavili tudi pozitivne plati človeške družbe, kot so vrednote in dejanja, ki stavijo na sodelovanje, solidarnost in pomoč. Dogajanje v Ukrajini in odziv demokratičnega sveta nanj namreč kaže, da nobena sila ne more podrediti in ubiti človekovega hrepenenja po svobodnem in dostojnem življenju, je še zapisal predsednik DZ.
