Uradno odprtje obnovljenega objekta, kar je stalo več kot 209 tisoč evrov predvidoma septembra
Radgonska knjižnica deluje kot zavod, katerega so ustanovile in jo finansirajo občine: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, je bila potreba obnove. Za to je zavod pristopil k temeljiti obnovi, ki se te dni tudi končuje. O namenu in izvedbi del ter finansiranju nam je direktorica zavoda Andreja Vučak Hribar povedala: „Konec avgusta se bo zaključila obnava Knjižnice Gornja Radgona, ki se je pričela leta 2012, zaradi izredne prostorske stiske in zastarelega objekta knjižnice. V I. fazi obnove je bila leta 2012 izvedena širitev knjižničnih prostorov ter nakup notranje knjižnične opreme. V letu 2013 je sledila II. faza obnove, v okviru katere so bili izvedeni tlaki in menjava stavbnega pohištva v 1. nadstropju stavbe. V letu 2017 so občine, zaradi novih zamakanj na objektu in uničevanja že izvedenih del, pristopile le k delni izvedbi III. končne faze obnove objekta, a je objekt brez izolacije in zaključnega sloja fasade, kazal vidne znake uničenja zunanjosti in notranjosti objekta. Težave nedokončane obnove so se kopičile: zamakanje na različnih mestih v celotnem objektu, smrad po zatohlem, nefunkcionalne in manjkajoče zunanje žaluzije, velike energijske izgube…“
V letu 2023 pa je občina Gornja Radgona, v imenu vseh štirih občin ustanoviteljic, uspešno kandidirala na Javnem pozivu Ekosklada 100SUB-LS22 za dodelitev pravice do nepovratne finančne spodbude in dobila odobreno nepovratno finančno vzpodbudo v višini 44.827,80 €. Občine bodo svoj finančni delež obnove, ki znaša 165.000 evrov, pokrile glede na svoj delež v ustanoviteljstvu zavoda. Gornja Radgona bo obnovo sofinancirala v vrednosti skoraj 43, Radenci 25, Apače 18 in Sveti Jurij ob Ščavnici skoraj 14 odstotkov. “Občina Gornja Radgona je, kot nosilni partner projekta energetske obnove Javnega zavoda Knjižnica Gornja Radgona, do konca meseca marca 2024, izvedla vse postopke javnega naročila. Izbran je bil izvajalec Lipa z.o.o. iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki je s prvimi gradbenimi deli pričel v začetku maja. Skupna vrednost III. faze obnove znaša 171.783,77 eur brez DDV. III. faza obnove stavbe se v teh dneh zaključuje, vsa dela pa potekajo v skladu z načrtovano časovnico. Obnova zajema energetsko sanacijo celotnega ovoja stavbe, menjavo stavbnega pohištva, sanacijo in slikopleskarska dela v 2. nadstropju stavbe, izdelava strelovodne inštalacije, energijsko sanacijo stropov in izdelava spuščenih stropov v 2. nadstropju, kar bo poleg vseh ostalih pozitivnih učinkov prenove prispevalo tudi k preprečitvi dolgoletnega zamakanja v različnih prostorih stavbe ter predvsem k večji energetski učinkovitosti stavbe. Rok za zaključek projekta je oktober 2024.”
Kot nam je še povedala direktorica Andreja Vučak Hribar, so zelo zadovoljni, da so jim občine in drugi, ki so prispevali sredstava za obnovo, izbojšali pogoje delovanja v urejenih knjižničnih prostorih. Skupna naložba je sicer vredna nekaj čez 209.000 evrov, s čem so tako na objektu pridobili novo podstrešje, izolacije, fasado, žlebovi, okna in žaluzije ter oplesk. Knjižnica Gornja Radgona, pod katero spada tudi središče za samostojno učenje, je sicer v sedanjih prostorih na Trgu svobode v Gornji Radgoni od leta 1962 in je bila delne obnove deležna leta 2013, ko so dokupili spodnje prostore in se je knjižnica razširila za več kot polovico svoje prejšnje velikosti. Po besedah direktorica knjižnice, so imeli v objektu zamakanje ob vsakem deževju in so bile dosedanje delovne razmere in razmere za njihove uporabnike „ne le milo rečeno, ampak dobesedno kriminalne“. Sedaj, po obnovi prostorov in stavbe, pa si ne obetajo le normalnega okolja za obiskovalce in delavce knjižnice ter tudi samih knjig in središča za samostojno učenje, temveč pričakujejo tudi od 15 do 20 odstotkov nižje stroške ogrevanja.
Mimogrede, Knjižnica Gornja Radgona skupaj s svojimi enotami v Radencih in Apačah ter izposojevališču v Svetem Juriju ob Ščavnici pokriva območje z okoli 20.000 prebivalci. Imajo 100.000 knjig in 5000 članov. V celotnem zavodu je zaposlenih 12 ljudi, trije na upravi in tehničnem sektorju, trije na izobraževanju odraslih in šest v sami knjižnici. (L.K.)
Izboljšali so se pogoji dela, a tudi energetska varčnost knjižnice (Foto: Ludvik Kramberger)