Borci za reko Muro in naravo ob njej so ogorčeni in trdijo, da jih MOP ignorira in povzroča splošno nevarnost
Čeprav se domačini, naravovarstveniki, ekologi, različna društva, organizacije in civilne iniciative, že od leta 1999, ko so se začele aktivnosti za ustanovitev Kompostarne Ceršak, tik ob reki Muri, med Sladkim Vrhom in Šentiljem, jim doslej ni uspelo doseči zaprtja kompostarne, ki naj bi ogrožala vse okrog sebe, kot trdijo njeni nasprotniki. Kaže pa, da bi se kmalu tudi to spremenilo, kajti čeprav so prav borci za reko Muro in okolje ter domačini iz Ceršaka še vedno skeptični, se očitno bliža konec te „tovarne za zbiranje, predelavo in uničevanje odpadkov“. Predstavniki Zveze društev za obvarovanje in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura so namreč že pred dobrima dvema mesecema Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) posredovali več vprašanj, povezanih z akutno grožnjo onesnaženja virov pitne vode, ki jo predstavlja objekt kompostarne na otoku na Muri v Ceršaku. „Odgovori MOP oziroma pristojnega Direktorata za investicije in vode razkrivajo ignoranco do resnosti stanja, ki ogroža vodooskrbo več kot sto tisoč prebivalcem severovzhodne Slovenije. V Zvezi društev Moja Mura že več let neuspešno opozarjamo MOP na problematiko kompostarne Ceršak. Vztrajamo, da je delovanje tovrstnega predelovalnega obrata na otoku sredi reke povsem nerazumno in da na otoku odložen material iz kompostarne resno ogroža vodovarstvena območja ob Muri. Gre za kompostarno, ki sprejme kar tretjino (!) vseh bioloških odpadkov v RS,“ je oster Samo Tuš, predsednik Zveze društev moja Mura.
Da je stanje akutno in da predstavlja grožnjo pitni vodi za naselja ob Muri, vse do hrvaške meje, sta novembra lani MOP opozorila tudi vsaj dva upravljavca vodovodnih sistemov na območjih ob Muri (t. i. sistemov B in C), to sta murskosoboško podjetje Vodovod sistema B in JP Prlekija iz Ljutomera. Opozorila sta, da bi zlasti v primeru visokega vodostaja in poplavljanja otoka prišlo do odplavljanja snovi iz kompostarne in iz skladišč ob njej v Muro in na vodovarstvena območja, kjer bi meteorne vode material sprale v podtalno vodo in infiltracijsko območje, ki napaja črpališča pitne vode. Podjetji sta MOP zato pozvali k takojšnjemu ukrepanju, da se ne zgodi ekološka katastrofa. Z MOP so pred dnevi poslali odgovore, vendar pa ti večinoma kažejo ignoranco oziroma prikrivanje realnega stanja. Iz MOP tako odgovarjajo, da odložen material v Ceršaku ni sporen: »Kompost iz kompostarne v Ceršaku se uvršča v 1. kakovostni razred. Zavezanec v skladu z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem lahko na lokaciji skladišči kompost 1. kakovostnega razreda, tako da v tem primeru ne gre za nevarne snovi.« Vendar že podrobnejši pregled letnih Poročil o prevzemu in predelavi odpadkov za kompostarno Ceršak, pridobljenih od ministrstva in povezanih institucij, razkriva, da je med predelanimi odpadki tudi komunalno blato in tiskarski mulji iz postopka reciklaže papirja. Iz grafičnega prikaza v samem dopisu je tudi razvidno, da je material deponiran enotno v nasipih na območju gozda in da ni ločen po vsebnosti različnih surovin. To pomeni, da po zakonu in uredbi o predelavi odpadkov ne moremo govoriti o
kompostu prvega razreda, pač pa o odpadkih, ki ne morejo oziroma ne smejo biti odloženi »kjerkoli«. V ZD Moja Mura hkrati opozarjajo, da se večina deponiranega materiala kompostarne nahaja na območju zaščitenega gozda, ne pa na območju, ki je določeno z OPN občine Šentilj za izvajanje dejavnosti ravnanja z nenevarnimi odpadki.
„Iz prikaza Agencije RS za okolje je tudi razvidno, da gre za poplavno območje, ki je ogroženo že pri 10-letnih visokih vodah. Na vprašanje, kakšen scenarij je previden v primeru poplav, ki bi lahko odplaknile obsežen material iz odlagališč ob kompostarni na otoku neposredno v Muro in na vodovarstvena območja ob Muri, na ministrstvu odgovarjajo formalistično in vsebinsko nejasno: da ima država »pripravljene načrte ravnanja v primeru poplav, skladno z Zakonom o vodah in Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami«. Slednji zakon nalaga tudi pripravo občinskih ukrepov v primeru naravnih nesreč, kot so poplave, ki bi vplivale na vodno črpališče Ceršak. Ob tem izpostavljamo dve dejstvi: prvič, da občina Šentilj po uradnih informacijah ne razpolaga s takšnim dokumentom, in drugič; da sporno območje ceršaškega polja, na kateri se nahaja kompostarna Ceršak, kljub omenjenim podatkom Agencije RS za okolje o poplavni
ogroženosti sploh ni zajeto oziroma opredeljeno kot rizično v dokumentu Regijski načrt za reševanje ob poplavah za vzhodno Štajersko regijo, Uprave RS za zaščito in reševanje, pod okriljem Ministrstva za obrambo.“ razlaga Tuš.
V Zvezi društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura, ob vsem tem sklepajo, da država in civilna zaščita kot tudi upravljavci vodovodnih sistemov ne vedo, kako bodo ravnali ob onesnaženju – tudi ne, kako se bo zagotavljala vodooskrba za okoli 100.000
prebivalcev, ki so odvisni od pomurskega vodovodnega sistema C in B ter črpališča Ceršak. „Kljub izmikanjem in nekonkretnim odgovorom lahko vendarle sklepamo, da se na MOP zavedajo, da je obstoječa lokacija oziroma umestitev kompostarne Ceršak v prostor neprimerna in sporna. V dopisu MOP namreč omenja dogovor o novi lokaciji kompostarne: »Dogovor glede morebitne nove lokacije pa bo treba doreči v okviru novega OPN občine Šentilj«. Za obstoječe stanje je nesporno soodgovorna občina Šentilj, ki je z »inovativnimi« spremembami namembnosti omogočila, da je zasebni lastnik kompostarne sploh prišel do okoljevarstvenega dovoljenja. Rešitev za novo lokacijo kompostarne je potrebno iskati na območjih celotne države in ne ene občine. Ob tem je treba vse, ki odločajo na MOP, opozoriti na drugi člen Zakona o vodah, ki njim in nam nalaga: Cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Pri
opredelitvi ciljev upravljanja z vodami in z njimi povezanih programih ukrepov se upoštevajo vplivi podnebnih sprememb.« Tudi glede drugih odprtih vprašanj, ki smo jih postavili v zvezi društev Moja Mura, so odgovori MOP brez kakršnihkoli nakazanih namer karkoli spremeniti ali ukrepati. Tudi na poziv, da delo slovenske delegacije pod vodstvom uslužbenca MOP, dr. Mitje Briclja, v Stalni slovensko-avstrijski komisiji za Muro ni zadovoljivo in da interesi Slovenije niso zastopani, ni reakcije pristojnih na MOP, zlasti ne aktualnega ministra Andreja Vizjaka.“ so ostri v
Zvezi društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura.
V Zvezi društev Moja Mura, ki združuje 27 društev z območij ob Muri, ki si prizadevajo za zaščito in ohranitev edinstvene reke Mure – zato vztrajajo in prioritetno zahtevajo: da se kompostarna umakne iz otoka na Muri, saj je to nujen korak za zavarovanje virov pitne vode; da se novo lokacijo za kompostarno išče na območju države in da izbor lokacije temelji izključno na podlagi predpisanih strokovnih presojah. „ahtevamo, da se določijo roki za zaprtje kompostarne, odvoz odloženega materiala, in sanacijo otoka. Prebivalci Ceršaka ne morajo več čakati, da bodo znova živeli človeka vredno življenje. Porečju reke Mure, ki je ledvica Prekmurja in Prlekije, pa ne sme več ogrožati pitne vode s preko sto tisoč ton odpadkov. In to je prioriteta, ki se je mora takoj lotiti MOP!“ še dodaja predsednik Zveze društev Moja – Mura, Samo Tuš, ki je dodal, da so tudi krajani Ceršaka že večkrat protestirali, zlasti v poletnih mesecih, ko so smrad in napad muh ter drugih žuželk, ki so nabirajo na kompostu nevzdržni. Seveda so nezadovoljni tudi sosedje Avstrijci, na levem bregu reke Mure…
Delegacija pri Vizjaku o ukrepih v zvezi s kompostarno v Ceršaku
Šentiljski župan Štefan Žvab, poslanec DZ Marijan Pojbič in vodja Civilne iniciative proti kompostarni v Ceršaku Marija Janžek so te dni bili na sestanku pri ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku, od katerega pričakujejo odločnejše ukrepe v zvezi s kompostarno. Minister je po njihovih navedbah napovedal izredni inšpekcijski nadzor. Kot so sporočili z Občine Šentilj, so ministru predstavili obstoječe stanje ter ga pozvali, da se še enkrat preveri vsa okoljska dovoljenja, ki jih je kompostarna pridobila. Minister je ob tem povedal, da se zaveda neprimernosti lokacije ter da bodo na ministrstvu naredili vse, da se v prihodnje to ne bi več dogajalo. Minister je po njihovih navedbah še dejal, da bo izveden izredni inšpekcijski nadzor. Predstavnica CI Marija Janžek pa je od ministra zahtevala, da kompostarna pri novem postopku ne pridobi novega okoljevarstvenega dovoljenja, se zapre, območje pa se sanira. „Več kot očitno je, da kompostarna še vedno preko vsake mere obremenjuje okolje in prebivalce v Ceršaku, zato bomo tudi v prihodnje delali vse na tem, da bodo prebivalci Ceršaka ponovno zaživeli v zdravem okolju,“ pravijo na Občini Šentilj.
Zveza društev Moja Mura se skupaj s civilno iniciativo iz Ceršaka že leta bori za zaprtje tamkajšnje kompostarne in opozarja na morebitne negativne posledice njenega obratovanja tako za prebivalce slovenskih kot avstrijskih občin ob Muri. Menijo, da bi v primeru poplav tam odloženi material in odpadke naplavilo na vodovarstvena območja in s tem onesnažilo pitno vodo za okoli 200.000 ljudi z obeh strani meje. Na šentiljski občini poudarjajo, da so lastnika kompostarne večkrat pozvali, da zagotovi ustrezno delovanje kompostarne, ki ne bo tako močno obremenjevalo okolja in krajanov. Občinska uprava je tudi že večkrat, izmed ostalih aktivnosti, od štirih pristojnih inšpekcij zahtevala, da opravijo pregled delovanja kompostarne in ugotovijo skladnost delovanja z okoljskimi predpisi. Prav tako je Nacionalni inštitut za zdravje zaprosila, da opravi pregled vpliva delovanja kompostarne na pogoje življenja krajanov v Ceršaku.
