Javni zavod Krajinski park Goričko: Kako so naselja v Pomurju dobila svoje ime?
Občina Kobilje (in istoimenska vas), ki na slabih 20 kvadratnih kilometrov premore manj kot 550 prebivalcev, sodi med najmanjše slovenske občine. Nahaja se na območju Krajinskega parka Goričko ob madžarski meji. Odkod izvira ime kraja?
Kobilje naj bi dobilo ime po potoku Kobila (Ivan Zelko, Kronika) – Kobiljanski ali Kobiljski potok. Potok, ki je dolg 33 kilometrov in je najdaljši pritok reke Ledave, v katero se izteče, je bil prvič omenjen leta 1208 kot Aguam Kobula, Kebela (1236) in Kebele. Kasnejši zapisi iz srednjega veka ta potok imenujejo Kobilja voda. Enako se glasi ime zemljišča, ki se je razprostiralo ob potoku. Iz zgodovine vasi je znano, da je leta 1271 madžarski kralj Štefan podelil Židu iz vasi Milej zemljišče Kobilje (terrain castri Zaladiensis Kebele vocatam) zaradi zvestobe v bojih zoper Čehe. Kraj se je v srednjeveških listinah omenjal leta 1208 kot Kobula, 1306 Kebela, leta 1329 Kebelie, 1338 pa Kebele, v slovenskem jeziku pa Kobilje. Poleg vasi so z imenom Kobilje imenovali samo vas ali pa celotno ozemlje ob Kobiljanskem potoku (Kobiljanski St. Martin, Motvarjevci, Barača, Lada in Borovje), leta 1559 pa se v kobiljanski posesti omenjajo še Riganjavci.
Prvotna naselbina se je razvila ob cerkvi svetega Martina na vzpetini, približno kilometer stran od sedanje župnijske cerkve. Hrib ljudje še vedno imenujejo Szen(t) Marton – Sveti Martin, medtem ko je središče vasi ob potoku. Vasi so pravili tudi slovenski otok v madžarskem morju. V času turških pohodov so bile naselbine ob Kobiljskem potoku povsem uničene. Zato vizitacijski zapisniki zagrebške škofije, kamor je ta del Prekmurja spadal do leta 1777, Kobilja v drugi polovici 17. stoletja in v začetku 18. stoletja sploh ne omenjajo. Na Turke spominjata le ledinsko ime Turško pokopališče in legenda, ki pravi, da je v eni od gomil pokopan turški poveljnik. Ko so bile porušene, so Kobilje imenovali Kebele pusta. Leta 1683 je bila vas še nenaseljena. Leta 1747 pa so poklicali tiste, ki so se javili pri knezu zaradi naselitve Kobilja in jim sporočili pogoje za naselitev. Kmalu zatem je 37 družin sklenilo večno pogodbo fevdalne narave z Eszterhazyjevim gospostvom. Eszterhazyji so bili namreč lastniki Kobilja več stoletij. Po imenih sodeč so prišli v Kobilje večinoma Slovenci, v glavnem iz bogojinske župnije.
