Zakaj Senekovičevi niti po dobrih sedmih letih ne morejo širiti svojo kmetijo, kjer pridelujejo hrano za mnoge Slovence
Kako učinkoviti in ažurni so slovenski birokratski mlini, tako lokalni – občinski, še bolj pa državni, ki imajo vedno zadnjo besedo, se je v minulih letih prepričal tudi kmetovalec Drago Senekovič iz Spodnji Ivanjcev, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj. Prijazni in nadvse delovni kmetovalec, ki s svojo, prav tako delovno družino, skuša vsaj nekoliko poskrbeti za domačo prehrambeno samooskrbo je upal, da se bo zgodilo vsaj ljudsko reklo, da vsaka zadeva, če ne prej, vsaj po sedmih letih pride na svoje mesto. Žal pa se tudi to ni uresničilo, saj Senekovič niti po dobrih sedmih letih boja z mlini na veter, ni uspel prepričati „izobražencev iz Ljubljane“, kako koristno bi bilo, če bi mu omogočili širitev domače kmetije na domači zemlji. Žal bizarni vzroki, neustrezno zavarovanje nosilca dejavnosti, so mu onemogočili, da bi razširil svoje hleve oz. kmetijsko gospodarstvo.
Kakorkoli že, v primeru iz Spodnjih Ivanjcev bo gotovo držalo, da se v šolah in na fakultetah lahko naučiš veliko vsega, ne moreš pa pridobiti zdrave kmečke pameti, ki v življenju, ne le na kmetiji, največ pomeni. Kajti, če bi birokrati razmišljali nekoliko bolj logično, potem prispevka iz okolice Negovskega jezera, kjer je zadnja leta svojega življenja prebival človek z zdravo kmečko pametjo in razmišljanjem, ustreljeni dobrotnik Ivek Kramberger, sploh ne bi bilo. Tako pa šestčlanska družina pridno skrbi za eno pomembnejših kmetij na tem območju. Poleg Draga in Milene Senekovič, ki vse svoje življenje kmetujeta, v veliki meri na kmetiji pomagajo vsi štirje otroci: Miha je že končal srednjo kmetijsko šolo, Martina je študentka, Alenka gimnazijska in 13-letni Matic še osnovnošolec.
Družina Senekovič, ki v Spodnjih Ivanjcih kmetuje že tretjo generacijo, najmanj 110 let, so se za širitev hlevskih površin odločili leta 2013, ko se je starejši sin Miha odločil za kmetijsko šolo. „Cilj je bil, da bi tradicija kmetovanja pri nas ostala tudi v naslednjih generacijah, toda jasno je, da z obstoječo kapaciteto to ne bi bilo uspešno. Siv se je že kdaj izšolal in dela na kmetiji, od spremembe namembnosti in s tem gradnje nujno potrebnega hleva pa ni nič. Ne vidim, zakaj je tukaj problem, saj bi gradili v krogu kmetije, pravzaprav drugih objektov. Res je, da tukaj obstaja pogoj povezan z zavarovanjem nosilca dejavnosti, a se mnogim poznavalcem to zdi velika neumnost in samo oviranje razvoja. Ko sem začenjal s kmetovanje, torej že kot mladenič sem se sprijaznil, da bom nekoč imel nižjo pokojnino. Zato sem ves tačas vplačeval le toliko, kot je bilo potrebno in to je trenutno 150 evrov. Sedaj, ko sem tri leta pred upokojitvijo bi moral bistveno dvigniti znesek, ki pa mi pri pokojnini ne bi ničesar spremenil. Pa tudi sploh, sedaj bo sin prevzemnik in on se bo zavaroval po 17. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tako da tudi tukaj ne bi smelo biti težav“, nam pove Senekovič, ki je dodal, da so najeli podjetje, ki jim ureja spremembo OPPN, kateremu je že plačal 2000 € akontacije, skupaj pa bo prišlo nad pet tisočakov. Poleg pa so še drugi stroški, a jih je pripravljen plačati, samo da bi čim prej lahko gradili. Povedal nam je tudi, da je ob začetku, leta 1990 obdeloval 9,5 ha zemljišča in v hlevu imel 25 glav goveje živine, danes pa obdelujejo 50 ha površin in v hlevu imajo nad 140 glav živine. Ves čas so kupovali zemljo in širili hleve, sedaj pa bi radi vse to posodobili in zaključili, a jim ni dovoljeno, da bi vložili pol milijona evrov.
Vsi, ki Senekovičeve poznajo, a teh ni malo vedo povedati, da gre za kmete z veliko začetnico, kjer ni kakšne šušmarije ali špekulacij, temveč le pošteno delo in naložbe z lastnim denarjem. Prav tako nam je zatrdil tudi kmetijski svetovalec KGZ Murska Sobota Anton Slana, ki pa je tudi nemočen pri prepričevanju odgovornih, da bi mu omogočili naložbo v boljšo prihodnost njega in njegove družine ter tudi prehrambene samooskrbe v deželi na sončni strani Alp. Sam je sicer, na podlagi dejstev, pritrdilno utemeljil poseg na kmetijsko zemljišče za potrebe kmetije. „Objekti na kmetiji so prilagojeni obstoječi živinorejski proizvodnji: reji krav molznic, vzreji telet in plemenskih živali ter pitanju govedi. Objekti so primerno vzdrževani, ne zagotavljajo pa več optimalnih pogojev prireje. Kmetijsko gospodarstvo je razvojno perspektivno, saj kmetija ima naslednika, ki je končal kmetijsko šolo“, je prepričan svetovalec Slana, toda samo ob pogoju, da se omogoči gradnja novega hleva tlorisne velikosti 900 kvadratnih metrov.
Po njegovem je dograditev govejega hleva nujna za prosto držanje živali, za zagotavljanje pogojev dobrobiti živali in koritastih – ležečih silosov. „Sedaj so vse rejne živali, razen telet in govejih pitancev na navezi. Pomeni kratko stojišče z navezo ob krmilnem koritu. Kot poznavalec razmer na kmetiji, saj sem območni kmetijski svetovalec, poznavalec sodobnih tehnologij reje živali, dobrobiti živali povem strokovno in odgovorno, da je predvidena lokacija edina možna rešitev. Omogoča poznejše širjenje, kar je pri načrtovanju proizvodnih zmogljivosti bistvenega pomena. Predvidevam, da bo kmetija brez posodobitve nazadovala z njo pa se okolica zaraščala, degradirala, zaposleni trije na kmetiji pa ostali brez zaposlitve. Z obstoječo hlevsko infrastrukturo kmetija ne more več zagotavljati zahtevnih evropskih ekoloških standardov reje živali, ki se ji po domače reče dobrobit rejnih živali. Predlagam, da se kmetijskemu gospodarstvu dolgoročno omogoči širitev, gradnja potrebne kmetijske infrastrukture. Zemljišče, ki je predmet prekategorizacije je dejanski rabi trajno travinje, ki neposredno meji na obstoječa stavbna zemljišča. Kmetijsko zemljišče, ki je predmet obravnave se nahaja znotraj grajenega območja gospodarskega dvorišča.“ Ob tem kmetijski svetovalec Slana ocenjuje, da je „odločitev kmetije za načrtovano spremembo kmetijskega zemljišča ter z njo povezana investicija pravilna in racionalna. Z ozirom na dejstvo, da bodo na kmetiji nadaljevali z živilsko proizvodnjo je investicija dolgoročno nujnost na kmetiji. Sprememba namembnosti dela parcele ne bo imela nobenega negativnega vpliva na ekonomsko situacijo na kmetiji. Investicija ne bo imela negativnega vpliva na okolje.“
Zaveda se Senekovič, da je potrebno upoštevati zakonodajo in predpise, toda v tem primeru nedvomno gre za neživljenjske zakone, ki nikomur ne koristijo, spisali pa so jih takšni ljudje, ki nikoli niso od blizu videli kmetijo. „Ne zdi se mi normalno, da ne smemo zidati na površini, ki je praktično zazidana in bi z novimi prostori samo koristili, ne le sebi, temveč tudi potrošnikom v Sloveniji, konec koncev najbolj pa prav živini, ki bi imela boljše pogoje za življenje, ne bi se stiskala na majhnem prostoru in s tem bi tudi prinosi mleka bili višji. Torej vse je povezano in potrjuje, kako bi novi hlev samo koristil“, razlaga Drago Senekovič, ki dodatno ne more razumeti, da v nekaterih primerih dovolijo zazidavo najboljših kmetijskih zemljišč, zlasti ko gre za trgovska središča in tudi industrijske cone. „Jasno je, da so potrebna delovna mesta in nimam nič proti, da se v takšnih primerih spremeni namembnost, toda še bolj bi morali postati fleksibilni, ko kmetje potrebujemo manjšo spremembo namembnosti svojih površin. V Mariboru so za Magno dovolili poseg na več deset hektarjih prvorazrednega kmetijskega zemljišča, mi pa ne dobimo soglasja za nekaj deset kvadratnih metrov že ‘zazidanega’ zemljišča na dvorišču ob drugih objektih.“ žalostno ugotavlja Senekovič, ki ne more mimo sosedov z levega brega reke Mure, iz Avstrije, kjer kmetje v mesecu dni dobijo, ne le spremenjeno namembnost, temveč tudi gradbeno dovoljenje in po vrhu zajeten finančni prispevek države za širitev kmetije. „Tudi pri nas bi morala biti prioriteta pridelava hrane. Jaz bi naredil vse, kar je potrebno samo, da bi nam uredili potrebno dokumentacijo, a očitno nas nihče ne jemlje resno, vse to kot kaže zgolj zaradi tega, da sem doslej vplačeval prenizko pokojninsko osnovo. Kot, da je sedaj to najbolj pomembno, saj sem se zavestno odločil za nižjo pokojnino, kajti ko sem začenjal s kmetovanjem nisem imel več denarja, kajti vse smo vložili v zemljišče in živijo“, je še dejal Senekovič, ki nikoli ne bo razumel takšnih banalnosti…
Strinja se s tem tudi radgonski župan Stanislav Rojko, ki še sam marsikaj ne razume, ko gre za nekatere zakone, s katerimi se srečujejo državljani. Žal mu je družine Senekovič in ne samo njih, temveč se s podobnimi težavami ubadajo tudi mnogi drugi kmetovalci, a po drugi strani v lokalni skupnosti ne morejo mimo veljavne zakonodaje. Zakon o kmetijskih zemljiščih sicer občini omogoča, če to ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja lokalne skupnosti, z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN), na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti (stavbe za rastlinsko pridelavo, stavbe za rejo živine (perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje…), vključno z objekti za skladiščenje gnoja in gnojevke, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, stavbe za spravilo pridelka (kmetijske silosi, kašče, kleti, seniki…., in stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov (sirarne, sušilnice sadja pod.), druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije). V postopke priprave OPPN so lahko vključene le pobude subjektov, ki izpolnjujejo naslednji pogoj, in sicer: nosilec kmetije mora biti obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena ZPIZ. Podatek o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanj lahko občina sama preveri preko sistema e-Poizvedbe, ki ga je vzpostavil ZZZS. In Senekovič, ki je svojem posredniku, podjetju URBIS d. o. o., že plačal 2000 € akontacije za urejanje papirjev, ne izpolnjuje omenjeni pogoj z zavarovanjem. Zato so ga z radgonske občine pozvali, da si uredi ustrezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter predloži dokazilo o tem ter ga seznanili, da v nasprotnem primeru občina ne more pričeti s postopkom priprave OPPN. „G. Senekovič je večkrat povedal, da si tega zavarovanja ne misli urediti. Iz tega razloga je upravni organ z dopisom ponovno pisno pozval g. Senekovič bil ponovno pozvan, da do konca novembra 2020 sporoči ali ima namen urediti ustrezno zavarovanje, v nasprotnem primeru se bo postopek zaključil. Občina vse do danes ni prejela nobenega obvestila. V kolikor bo nosilec kmetije izpolnjeval zahtevo, ki je edini pogoj za začetek postopka priprave OPPN, to je, da je ustrezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena ZPIZ, bo občina lahko s sklepom o začetku priprave OPPN pričela s postopkom priprave OPPN“, pravi župan Rojko, ki milo rečeno tudi sam ne vidi smisla v tovrstnih zahtevah, a se na občini morajo držati veljavne zakonodaje.
„Edina težava je torej pokojninsko zavarovanje, kjer sem jaz v nižjem razredu in plačujem 70,00 evrov mesečno, moral pa bi okoli 250,00. Torej bi do upokojitve, približno še deset let, moral letno plačati 3.000,00 evrov, v desetih letih je to trideset tisočakov. In to se ne bi poznalo na moji pokojnini, ki bi ostala takšna, kot sem doslej plačeval, torej okoli 220,00 evrov mesečno. Jaz sem v nižji razred šel zavestno in zato bom imel nižjo pokojnino, ob tem nisem imel plačanega bolniškega staleža, ali kakršnekoli druge ugodnosti. Zato se mi zdi to pogojevati z izdajo spremembe namembnosti, velika neumnost. Po mojem prepričanju bi lahko občina to sama uredila, a so tukaj najbrž kakšni drugi interesi“, je povedal Senekovič
