Zakaj so vrhovni sodniki sodnemu svetu prisolili zaušnico; Branko Palatin uspel s pritožbo, in čeprav ovir za njegovo ponovno imenovanje za predsednika ni več, je še vedno samo vršilec dolžnosti
Očitno nekateri slovenski sodniki, podobno kot na številnih področjih dela in življenja, zapletajo zadeve tudi tam, kjer to nikakor ni potrebno. Tokrat so v ospredju člani Sodnega sveta, ki bi moral biti „nekaj več“, a so se tokrat dobesedno osmešili in na koncu so jim še vrhovni sodniki dobesedno prisolili zaušnico. Tokrat so se člani Sodnega sveta preprosto osmešili, ko so morali pritrditi izbiri predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti za nov predsedniški mandat. Okrožni sodnik, 59-letni Branko Palatin, ki od 21. novembra 2005 vodi omenjeno sodišče, se je namreč edini prijavil na aprilski poziv k vložitvi kandidatur za nov mandat predsednika soboškega okrožnega sodišča. Mandat traja šest let, Palatin bi, če bi bil izbran, sodišče vodil četrti mandat zapored. V postopku kandidature si je Palatin pridobil pozitivno mnenje Miodraga Đorđevića, predsednika vrhovnega sodišča, Branka Reismana, predsednika višjega sodišča Maribor, in Dominike Švarc Pipan, ministrice za pravosodje. Palatin je po zadnji oceni njegove sodniške službe izpolnjeval še pogoje za hitrejše napredovanje, sodni svet pa je 4. julija lani z njim opravil razgovor za potrebe novega imenovanja.
Dva meseca pozneje, 7. septembra 2023, je Sodni svet izdal sklep, da se v postopku za imenovanje na mesto predsednika tukajšnjega okrožnega sodišča ne imenuje noben kandidat oziroma da se edini prijavljeni, torej Palatin, ne izbere. Svet je postopek sklenil kot neuspešen, v svoji obrazložitvi pa zapisal, da je po »treh mandatih, torej po 18 letih vodenja okrožnega sodišča v Murski Soboti, smiselno, da se nadaljevanje in nadgrajevanje uspešnega poslovanja tega sodišča prepusti drugemu sodniku ali sodnici«. Svet je v svojem sklepu še navedel, da ga je pri tem vodilo prepričanje, da je »na vodstvenih mestih v sodni upravi skozi daljši čas treba zagotoviti raznolikost v pogledih, idejah in sposobnostih za uspešno vodenje sodišča«. Toda s tem se ni strinjal Palatin, in zoper to odločitev je odvetnik Igor Vinčec iz Lendave v njegovem imenu vložil tožbo na Vrhovno sodišče RS. V tožbi je zatrdil, da zakon o sodiščih v svojem 62. členu sodniku ne omejuje števila mandatov predsednika sodišča in da »sodni svet zato nima pristojnosti določiti dodatnih pogojev za imenovanje predsednika sodišča.« Vinčec je v tožbi še zatrjeval, da je sodni svet s svojo odločitvijo prestopil meje diskrecijskega odločanja. »Postopek njegovega imenovanja ni bil zakonit in ni bil pošten, kar pomeni kršitev 22. člena ustave, ki govori o enakem varstvu pravic posameznika pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih,« je bilo navedeno v Palatinovi tožbi.
Senat vrhovnih sodnikov, ki so ga sestavljali Peter Golob kot predsednik ter Dunja Jadek Pensa, Brigita Domjan Pavlin, Magda Teppey in Barbara Zobec kot članice, je ugodil Vinčecevim argumentom. Zavzel je stališče, da možnost imenovanja na mesto predsednika sodišča po 62. členu zakona o sodiščih ne le da ni omejena, ampak da zakon izrecno določa, da je ponovno imenovanje predsednika mogoče. Zakon namreč ureja možnost neomejenega ponavljanja mandata predsednika sodišča. Vrhovno sodišče je v svoji sodbi še spomnilo, da je bil Palatin na razgovoru s člani sodnega sveta prepričljiv in da mu je svet sam priznal zasluge za »dosedanje dolgoletno uspešno vodenje sodišča«. In se tudi oprlo na to, da so kandidaturo prav zaradi uspešnega vodenja podprli predsednika višjega in vrhovnega sodišča ter pravosodna ministrica, torej vsi najpomembnejši za tovrstna imenovanja.
Predsednik sodnega sveta, vrhovni sodnik Vladimir Horvat je na poizvedovanje, kaj se bo sedaj dogajalo v „zadevi Palatin“ sporočil, da se je svet s sodbo vrhovnega sodišča seznanil na seji 7. decembra. „Ker je zadeva vrnjena v ponovni postopek, bo sodni svet na eni od prihodnjih sej o kandidaturi Branka Palatina za mesto predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti, upoštevaje stališča vrhovnega sodišča, odločal ponovno,“ je še sporočil Horvat. Branko Palatin nam je potrdil, da je sodni svet o zadevi ponovno odločal, a še vedno ni prejel odločbe, kar naj bi se zgodilo v kakšnih dveh treh tednih. Neuradno pa naj sodni svet ne bi upošteval odločitev vrhovnih sodnikov in naj bi spet zavrnil Palatina za predsednika. Očitno bo potrebna nova tožba, in zanimivo, ponavlja se nekaj podobnega kot je vzrok za nedavno stavko sodnikov – neizvrševanje sklepov najvišjega sodišča…
Sicer pa, izkušeni pravnik Branko Palatin, sicer nikoli ni bil nagnjen na nobeno politično stran, tako da nikoli ni bilo težav z njegovo potrditvijo s strani ministrov iz levo ali desno sredinske koalicije. Palatin, ki je bil v sodniško funkcijo izvoljen v letu 1992, je najprej služboval v enoti takratnega Temeljnega sodišča v Murski Soboti. Po reorganizaciji sodišč je nadaljeval delo kot okrajni sodnik na murskosoboškem okrajnem sodišču. V letu 1996 je bil izvoljen na sodniško mesto okrožnega sodnika, od 1. oktobra 2000 pa je vodil kazenski oddelek okrožnega sodišča v Murski Soboti. Tukaj je dosegal zelo dobre rezultate, prav tako je bil ocenjen kot nadpovprečno uspešen vodja oddelka. Od 9. oktobra 1997 do 10. februarja 1998 je bil z odločbo sodnega sveta dodeljen na Okrajno sodišče v Lendavi, kjer je kot edini sodnik opravljal delo na vseh pravnih področjih, ki jih pokrivajo okrajna sodišča, ter neformalno opravljal tekoča dela predsednika in vodil celotno delo sodišče. Z odločbo predsednika Višjega sodišča v Mariboru je bil od 1. februarja 2000 do 31. januarja 2001 začasni predsednik Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, kjer je do imenovanja predsednika sodišča uredil odnose med zaposlenimi, ki so menda bili pred tem močno skrhani…
Vrnil se je na kazenski oddelek murskosoboškega okrožnega sodišča, kjer je vodil številne odmevne kazenske postopke. Eden najbolj odmevnih je bil razvpiti „primer Petek“, ki je potekal prav v času postopka njegovega prvega imenovanja za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti, kjer mu je sodni svet takrat dal prednost pred tremi tekmeci, kolegi sodniki z istega sodišča. In čeprav so obtoženi za domnevni napad na novinarja Mira Petka, v nasprotju s pričakovanji večine, bili oproščeni in so prejeli visoke odškodnine, je Palatin bil imenovan za prvega moža pomurskega pravosodja. „Pred odločitvijo o vsakem novem kandidiranju sem prisluhnil zaposlenim in tako ugotovil, da sem še deležen njihovega zaupanja, zato sem znova kandidiral“, nam je pred časom zaupal Palatin, ki bo očitno še najmanj šest let ostal prvi mož pomurskega okrožnega sodišča.
Sicer pa ne gre prezreti, da je okrožno sodišče v Murski Soboti pod Palatinovim vodstvom, ki mimogrede poleg vodenja sodišča, še naprej rešuje zadeve in vodi obravnave (poleg na orkožnem sodišču Murska Sobota, tudi na okrajnem sodišču Gornja Radgona), doseglo lepe uspehe, še zlasti pri zmanjšanju in odpravi sodnih zaostankov. Na njegovo pobudo so racionalizirali delovanje sodišč za prekrške v Pomurju, kjer namesto štirih imajo sedaj le oddelke za prekrške v okviru okrajnega sodišča Ljutomer. Seveda so tukaj občutno znižani tudi stroški…
