Kako boš imel zadovoljne turiste, ko jim ne nudiš niti možnost uporabe interneta in drugih sodobnih tehnologij, se sprašujejo v Prlekiji; Elektro Maribor obžaluje in obljublja
Res je sicer, da je širše območje Jeruzalema ena najlepših turističnih in izletniških destinacij na sončni strani Alp, v kar so se doslej prepričali mnogi turisti in izletniki, ne le iz Slovenije, temveč tudi iz tujine. Nazadnje je ta edinstveni košček Slovenije – Jeruzalem, očaral japonske popotnike, in tako bodo naslovnico japonskega koledarja za leto 2021 krasile lepot Jeruzalema, odlične prleška turistično-izletniške destinacije, kot so zapisali. Žal pa tisto, kar cenijo drugi, pri nas očitno nima ceno, saj se potrjuje tudi v primeru Jeruzalema, Svetinj in drugih čudovitih vinorodnih hribčkov med Ljutomerom, Ormožem in mejo s Hrvaško, ki so v minulih mesecih bili polni turistov. Vse postelje tamkajšnjih ponudnikov so ves čas bile zasedene, ob tem se je trlo tujih in še posebej domačih domačih vandrovcev in izletnikov, bodisi pohodnikov, kolesarjev, motoristov, avtomobilistov, ali tistih, ki jih je pripeljal avtobus ali so prišli z avtodomi.
Zadovoljni so bili ne le obiskovalci, temveč tudi ponudniki gostinskih, turističnih in sorodnih storitev, žal pa so mnogi izmed njih bili tudi razočarani. Celo žalostni so nekateri, da odgovorni ne vedo, ne želijo ali nočejo vsaj nekoliko pospešiti razvoj turizma, kjer ni potrebno veliko. V tem žalostnem času epidemije korona virusa, ko bi ponudniki turističnih in gostinskih storitev na razmišljali o vrhuncu sezone, kar v takšnih destinacijah velja med septembrom in decembrom, ki bi jim prineslo prihodke tudi za prva tri „mrtva“ meseca prihodnjega leta, imajo nekateri povsem druge skrbi. Svoje težave odkrivajo že kar nekaj let, v letošnji bum sezoni pa so se te samo okrepile. In kot da čudoviti prleški hribčki ne bi bili v 21. stoletju, kot da bi živeli v „matičnem“ Jeruzalemu, kjer ni miru med Palestinci in Izraelci. Človeku gre na jok, ko sliši s kakšnimi težavami se ukvarjajo nekateri domačini in še posebej gostinci s hribov nad Ljutomerom in Ormožem. Ob izjemno slabih prometnicah, ki so prava sramota tako za državo, kot lokalne skupnosti, je za mnoge prava rak rana električna napeljava.
„Vsi smo veseli, da nas gostje iz Slovenije in tujine radi obiskujejo, da imajo lepe spomine na naše hribčke in vse kar jim nudimo. Ponosni smo, da bo japonski turistični koledar na naslovnici imel fotografije z našega Jeruzalema, a se nihče na vpraša, ali za vse skupaj ne bi mogli narediti bistveno več. Mene osebno je sram po kakšnih prometnicah se ti isti turisti morajo pripeljati k nam na Jeruzalem, na Svetinje in druga območja. Moje mnenje delijo številni tukaj živeči ljudje, zgodba zase pa je električna napeljava na teh hribčkih, kjer roko na srce ne moreš pošteno niti kavo skuhati, da o čem pomembnejše, zlasti v konicah, ko so v obratovanju mnogi aparati in naprave niti ne govorimo. Še huje težave imajo gostinci, ki morajo skuhati veliko hrane, ohladiti pijače in prostorov, zadostiti delovanje blagajn in drugih naprav: Imamo denimo optično kabelsko omrežje, nimamo pa elektrike in naj nam bo potrem optično omrežje“, nam je razlagal Maks Meško, ki se je pred leti, iz Murske Sobote preselil na Svetinje 13, ter si iz propadajoče domačije uredil čudovit dom. Znanemu in izkušenemu pomurskemu podjetniku nikakor ni jasno, zakaj odgovorni ne vidijo vsaj potreb turistov, ki bi jih lahko bilo še več, če jim je že malo mar za domačine in podjetnike. Tako dodaja, da tudi vinarji ne morejo ustrezno delati in šolati vino, kajti računalniško vodeno postopki ne morejo delati brez elektrike, katera je prešibka. Pred volitvami jim, kot pravijo, obljubljajo rešitev težav, a potem vse pozabijo
Še bolj kot Meško je razočaran in žalosten podjetni mladenič Dino Kruhoberec, ki je 1. septembra 2017 v najem vzel znani gostinski lokal „Taverna“ na Svetinjah. Takrat je imel šest zaposlenih, nekoliko je spremenil gostinsko ponudbo in po treh letih zaposluje 15 ljudi, njegovih devet dvoposteljnih sob je praktično vseskozi polno zasedenih. „V prejšnjih letih je bilo okoli 70 odstotkov tujcev in 30 % slovenskih gostov, letos pa je tudi zaradi turističnih bonov bilo razmerje obratno v korist Slovencev. Za nas so vsi gostje enaki, in smo veseli, ko zadovoljni odidejo od nas ter se nam ponovno vrnejo. Žal pa se, ne po naši krivdi pojavljajo tudi težave, katerim ne vidim rešitev. Nam je največja težava elektrika, kajti dandanes brez tega ne deluje nobena sodobna naprava, ne v kuhinji, ne v restavraciji, še manj v sobah, kjer dandanes turisti ne morejo brez interneta in druge tehnologije, seveda tudi brez klima naprav, ki tudi ne delujejo brez elektrike“, žalostno ugotavlja podjetni Dino in dodaja, da je pri njem in sploh na prleških hribčkih največ slovenskih gostov, sledijo pa Avstrijci, Hrvati, Madžari, Nizozemci, Belgijci, prihajajo pa tudi gostje iz drugih držav, celo iz Izraela, Palestine, Japonske, Južne Koreje ipd.
Ker se Taverna nahaja nekako na „koncu vasi – torej elektro linij“ pogosto prihaja do nihanja pri oskrbi z elektriko. Včasih v konicah imajo tako slabo elektriko, da nimajo niti poštene razsvetljave, da o uporabi aparatov in naprav niti ne govorimo. Še zlasti je hudo ob vikendih, ko morajo kuhati hrano za veliko gostov, ko morajo hladiti prostore, imeti dobro povezavo za blagajne, internet ipd. „Ker je električni tok tako šibek smo prisiljeni kuhati na plin, da bi elektriko varčevali za druge nujno potrebne naprave. Boleče je, da odgovorni tega nočejo razumeti, čeprav jih obiskujemo in jim predstavljamo svoje težave“, razlaga podjetnik Kruhoberec, ki ne razume, da lokalne skupnosti (na tem območju mejita občini Ormož in Ljutomer, op.p.) in drugih ne zanima počutje turistov na njihovem območju. „V poletnem času, ko je dan dolg, mnogi turisti si zvečer želijo sprehoditi med našo gostilno in Vinskim hramom Brenholc na Jeruzalemu ter mogoče do še kakšnega vinotoča ali turistične kmetije. Žal pa, ker ni ulične razsvetljave je to tudi za domačine praktično nemogoče, za goste od drugod, ki teren ne poznajo, pa je še huje“, dodaja Dino.
Ko smo o težavah ljudi v Prlekiji pobarali pri distributerju energije na tem območju, so nam na Elektro Maribor zatrdili, da na svojem oskrbnem območju za družbo SODO d.o.o., zagotavljajo kakovostno oskrbo odjemalcev, ki so priključeni na distribucijsko elektroenergetsko omrežje.
Kakovost električne napetosti se preverja na celotnem oskrbnem območju s stalnim monitoringom v vseh razdelilnih transformatorskih postajah (RTP) ter tudi v posameznih mestih srednjenapetostnega omrežja. V ostalih delih omrežja se izvajajo obdobne meritve kakovosti električne napetosti po modelu vzorčenja. Meritve se opravljajo tudi na zahtevo uporabnikov omrežja. Če s strani uporabnika omrežja zahtevane meritve pokažejo skladnost električne napetosti s standardi, lahko distribucijski operater skladno z zakonom zahteva povrnitev stroškov izvedbe meritev.
Na podlagi meritev se sprejemajo ustrezni ukrepi, ki so v nadaljevanju preverjeni s ponovljenimi meritvami. „Družba Elektro Maribor si sistematično prizadeva za čim višjo kakovost in zanesljivost oskrbe z električno energijo na celotnem oskrbnem območju, kjer po 16.691 km omrežja oskrbuje skoraj 220.000 merilnih mest uporabnikov v 74 lokalnih skupnostih v severovzhodni Sloveniji.
Pristojna območna enota v Gornji Radgoni ima za omenjeno transformatorsko postajo evidentirane tri prijave uporabnikov, ki se nanašajo na nizko napetostno omrežje Svetinje. V enem primeru se je uporabnik pritožil zaradi nihanja napetosti in prekinitev oskrbe z električno energijo, drugi primer se je nanašal na prekinitve oskrbe z električno energijo, v tretjem primeru pa je bila prijaviteljica lokalna skupnost v imenu uporabnikov. Družba se je seveda odzvala v vseh primerih“, poudarjajo na Elektro Maribor.
Zatrdili so nam tudi, da so na podlagi pritožbe uporabnika bile v letu 2019 opravljene meritve kakovosti električne napetosti. Zaradi ugotovljenega neskladja odklona napetosti je bil izveden ukrep za odpravo neskladja in sicer dvig stopnje regulacije v transformatorski postaji Svetinje. „V zvezi s prekinitvijo oskrbe zaradi pregoretja izvodnih varovalk v transformatorski postaji pa je potrebno pojasniti, da opravljajo varovalke funkcijo zaščite nizkonapetostnega omrežja. Ob pregoretju izvodne varovalke v TP pride do prekinitve dobave električne energije v eni fazi za vse uporabnike na dotičnem izvodu. Za pregoretje varovalke je najpogostejši vzrok preobremenitev vodnikov. Na obravnavanem območju so bili kot vzrok evidentirani tudi medsebojni dotiki tokovodnikov na omrežju. Da bi v čim večji meri eliminirali vzrok pregoretja varovalk medsebojne dotike med tokovodniki, je bil opravljen dodatni pregled celotnega omrežja, ki je sicer predviden obdobno na 5 let. Na izvodu Svetinje v smeri Veličane je bilo samo v zadnjih nekaj letih sanirano večje število stojnih mest, izvedeno ponapetje tokovodnikov, opravljeni poseki koridorjev ob omrežju, narejene revizije opreme in druge pripadajoče aktivnosti v skladu z veljavnimi navodili distribucijskega operaterja o vzdrževanju elektroenergetskih naprav“, dodajajo na EM, kjer so posebej spregovorili o omenjenem gostincu Dinu.
Tam so sodelavci EM podrobno analizirali razmere in ugotovili, da uporabniku merilna naprava večkrat dnevno odklopi odjemno mesto zaradi preobremenitve na odjemnem mestu samega uporabnika. „Do tega pride, če dejanska moč vseh naprav preseže priključno moč, za katero je uporabnik zaprosil ob pridobitvi soglasja za priključitev in ki je določena s pogodbo z uporabnikom za priključitev na sistem na podlagi omrežninskega akta. V merilne sisteme je namreč vgrajen omejevalnik toka, včasih glavna varovalka, za preprečevanje prekoračitev dogovorjene moči.
Uporabnika so seznanili s tem, da je v njegovem primeru za nemoteno delovanje električnih naprav potrebno pridobiti soglasje za povečanje priključne moči. S postopki in pogoji priključitve je bil uporabnik seznanjen na ustni obravnavi. Uporabnik pa postopkov ni nadaljeval… Obnova, vzdrževanje in razvoj omrežja je v družbi EM prioritetna naloga. Izvajamo jo sistematično in v največji možni meri celovito, zato za rekonstrukcije in celovite preureditve elektroenergetskih vodov in naprav vlagamo znatna sredstva. Skladno s sprejeto strategijo družbe predvsem intenzivno vlagamo v elektrodistribucijsko omrežje, da bi povečali njegovo jakost, robustnost in naprednost v skladu s potrebami naših uporabnikov“.
Na naše vprašanje, ali ima EM v načrtih ureditev problematike za „tiste na koncu linije…“ na Svetinjah pa so nam zagotovili: „Seveda, prav uporabniki na oddaljenih delih omrežja so deležni posebne skrbi. V razmerah prihajajoče elektrifikacije mobilnosti (polnjenje električnih vozil), klimatizacije (uporaba toplotnih črpalk in klimatskih naprav) ter mrežne integracije obnovljivih virov energije (priključevanje novih malih elektrarn) bo tudi sicer v Sloveniji poseben izziv prav zagotavljanje ustrezne kakovosti oskrbe z električno energijo na bolj oddaljenih lokacijah. Zaradi precejšnje razpršenosti poseljenosti je v Sloveniji sicer povprečna dolžina distribucijskega omrežja za 82 % večja kot v EU. Glede nadaljnjih vlaganj v elektrodistribucijsko omrežje na obravnavanem območju smo že dali pobudo lokalni skupnosti, da bi ob sanacijah cestnega v naselju s skupnim koridorjem podzemnih vodov z ostalo (cestno, komunalno, telekomunikacijsko) infrastrukturo dosegali precejšnje sinergijske učinke. Na ta način bi bil dolgoročno omogočen prehod iz sedanje nadzemne neizolirane izvedbe omrežja v podzemno kablirano omrežje; kar bi pomembno vplivalo tudi na kakovost in zanesljivost oskrbe z električno energijo“.
In mogoče prebivalci Svetinj, zlasti gostinec Dino, čez nekaj let le dočakajo rešitev svojih problemov…
