Kaj je klopni meningoencefalitis?
Klopni meningoencefalitis je zelo resna virusna bolezen osrednjega živčevja, za katero ni specifičnega
zdravila. Prenaša se z vbodom okuženega klopa ali v izjemno redkih primerih z zaužitjem
nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka kužne živine. Slovenija je po obolevnosti s klopnim meningoencefalitisom med najbolj ogroženimi državami v Evropi, kar pomeni, da je tveganje za okužbo veliko. V povprečju smo v zadnjih desetih letih zabeležili 105 prijav letno. Do okužbe pride tako, da se klop, okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa, pritrdi na kožo. Samega vboda ljudje ne čutijo, ker ima slina klopa anestetičen učinek, zato ostane klop pogosto neopažen, še posebej pri otrocih.
Potek bolezni
Na mestu vboda na koži ni vidnih sprememb. Bolezen poteka v dveh fazah. Približno 7-14 dni po vbodu
klopa se pojavijo prvi znaki v obliki neznačilne vročinske bolezni, ki so podobni kot pri gripi: slabo počutje, utrujenost, bolečine v glavi, vratu, bolečine v mišicah, sklepih, lahko je prisotna tudi rahlo
povišana telesna temperatura. Ti simptomi trajajo 2-4 dni, nato pa se stanje izboljša in sledi obdobje
brez simptomov, ki traja od nekaj dni do 3 tednov. Prehodnemu izboljšanju sledi druga faza bolezni, za katero so značilni visoka vročina, močan glavobol, bolečine v vratu, lahko tudi otrdel vrat, vrtoglavica, slabost in bruhanje. Lahko nastopijo celo motnjezavesti, v hudi obliki tudi koma in v redkih primerih lahko nastopi celo smrt. Smrtnost ni visoka, pri odraslih znaša približno 0,5-2 odstotka, vendar bolezen pogosto pusti trajne posledice, kot so trajne ohromitve, kronični glavobol, težave s koncentracijo in spominom, lahko se pojavijo motnje ravnotežja, težave pri hoji, govoru, okvara sluha.
Kako pride do okužbe?
Nevarnostim za okužbo so izpostavljeni ljudje vseh starosti, ki se veliko gibajo v naravi, tudi otroci.
Klopi se nahajajo zlasti v gozdni podrasti in v grmovju vlažnih, mešanih gozdov ter v travi, vendar se
moramo zavedati, da ga lahko dobimo tudi na vrtu ali v mestnem parku oziroma povsod, kjer rastejo
trava, plevel in grmičevje. Klopi so najbolj aktivni od februarja do novembra in med tem časom je tudi
največja nevarnost za okužbo. Na aktivnost klopov pomembno vplivajo tudi podnebne razmere, saj so
klopi številčnejši in dejavnejši ob mili zimi in vlažni pomladi.
Zaščita
V prvi vrsti se moramo zaščititi pred vbodom klopa, saj klopi prenašajo več različnih bolezni. Zaščitimo
se s primernimi oblačili in obutvijo. Oblačila naj bodo svetla, prekrijejo večji del telesa ter so stisnjena
ob zapestjih in gležnjih. Čevlji naj bodo zaprti. Še dodatno lahko na oblačila in čevlje nanesemo ustrezen
insekticid, kot je permetrin. Na kožo, ki ni prekrita z oblačili, nanesemo repelent, ki z vonjem odganja klope. Ko se vrnemo iz področja, kjer smo klopom bolj izpostavljeni (npr. iz gozda), je pomembno, da se preoblečemo, stuširamo in natančno pregledamo celo telo. Predvsem smo pozorni na mehke predele kože, in sicer pod pazduho, področje v pregibu kolena in komolca, na sramnem delu, med prsti nog. Pregledamo tudi lasišče in okolico ušes- predvsem pri otrocih pogosto na teh mestih najdemo prisesane klope.
Pred klopnim meningoencefalitisom se najbolj učinkovito zaščitimo s cepljenjem, saj tudi s hitro
odstranitvijo klopa okužbo težko preprečimo. Virus klopnega meningoencefalitisa se namreč prenese
že nekaj minut po vbodu klopa. V Sloveniji imamo na voljo zelo učinkovito in varno cepivo. Cepljenje
priporočamo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se veliko gibljejo v naravi. Priporočamo, da
se osebe cepijo v zimskem času, da se vzpostavi zaščita pred sezono aktivnosti klopov. Za osnovno zaščito so potrebni 3 odmerki cepiva, za dolgotrajnejšo zaščito pa so potrebni poživitveni odmerki. Prvi poživitveni odmerek se priporoča 3 leta po osnovnem cepljenju, nato pa na 5 let oziroma pri starejših od 60 let na 3 leta.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je brezplačno oziroma v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti, in odrasle, ki dopolnijo 47, 48 ali 49 let, ter za zamudnike. Zamudniki so otroci, rojeni v letu 2016 ali kasneje, in tisti odrasli, ki so dopolnili 49 let v letu 2019 ali kasneje in še niso prejeli treh odmerkov cepiva proti KME. Upravičeni so do treh odmerkov cepljenja, cepljenje pa lahko opravijo pri izbranem osebnem zdravniku. Za ostale je cepljenje samoplačniško.
Nina Vinder, dr. med. NIJZ OE Murska Sobota
