V Gornji Radgoni pripravili zadnjo letošnjo krvodajalska akcijo, s čem so želeli malo ublažiti pomanjkanje krvi
Ob trenutnem izrednem stanju, ko se večina ljudi zadržuje v svojih domovih in se redki krvodajalci odločajo za darovanje krvi, niti ne preseneča, da marsikje po državi primanjkuje najbolj pomembne tekočine. Kljub izrednim razmeram pa po državi potekajo krvodajalske akcije. In eno takšnih darovanj najbolj pomembne tekočine, je v sodelovanju s Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor, pripravilo tudi Območno združenje RK Gornja Radgona. Namesto na običajni lokaciji v domu starejših občanov, ki je trenutno zaprt za množične obiske, je tokrat akcija potekala v Gasilskem domu PGD Gornja Radgona. Glede na trenutne razmere, ko se tudi krvodajalci najraje zadržujejo doma, je vseeno prišlo solidno število krvodajalcev, s čem je bila zadovoljna tudi sekretarka OZ RK Gornja Radgona Katja Makovec. Kri so namreč darovali 103 krvodajalci, kar bo vsaj malenkost izboljšalo splošno sliko zalog dragocene tekočine, kajti trenutno je zabeleženo nezadovoljivo stanje krvi vseh skupin. Stanje zalog krvi v Sloveniji se sicer lahko vsak dan preveri na spletni strani daruj-kri.si, vendar to z gotovostjo ne odraža stanja zalog krvi posameznih transfuzijskih centrov.
Sicer pa, kot nam je povedala Katja Makovec, so na območju OZ RK Gornja Radgona (občine: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici), v letošnjem letu so kljub težavam s korona virusom, pripravili trinajst terenskih prostovoljnih krvodajalskih akcij, na katerih je kri darovalo 926 ljudi. Seveda jih je kar nekaj kri darovalo tudi po bolnišnicah, predvsem v SB Murska Sobota ter v UKC Maribor, tako da so na radgonskem območju, kjer v štirih občinah in sto naseljih živi 19.890 ljudi, zabeležili 1.143 darovalcev krvi. Glede na to, da kri lahko darujejo ljudje stari med 18 in 65 let, je jasno, da je kri darovalo okoli 7 % za to zmožnih državljanov.
Kdo lahko daruje?
Kri lahko daruje vsaka oseba: med 18. in 65. letom starosti, ki tehta vsaj 50 kg in je dobrega zdravja; moški na vsake 3 mesece, ženske na vsake 4 mesece.
Kdo ne sme nikoli darovati krvi?
Osebe okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji; osebe, ki so si kadar koli vbrizgavale droge; moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi; osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo; osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C).
Zakaj je pomembno, da je krvodajalstvo prostovoljno, neplačano in anonimno?
V dolgoletni tradiciji slovenskega krvodajalstva se je izkazalo, da so prostovoljnost, neplačanost in anonimnost pomembni temelji za preskrbo z varno krvjo. Ker je krvodajalstvo prostovoljno in brezplačno, se zanj vsak odloči zgolj zato, ker želi pomagati in je dovolj zdrav za to. Le zdrava kri pa resnično rešuje življenja! Anonimnost pomeni, da krvodajalec ne ve, komu je daroval svojo kri, prejemnik pa ne, od koga jo je prejel. Sicer pa ne pozabimo; Darovanje nič ne boli, veliko pa pomaga, ne le prejemniku, temveč tudi darovalcu!
Darovanje krvi je gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi. V Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovimo potrebno količino krvi. Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo.
Na svetu je mimogrede veliko več ljudi Rh-pozitivnih; v Sloveniji je takšnih okoli 85 odstotkov, medtem ko je Rh-negativnih 15 odstotkov ljudi. Pri Rh-faktorju (Rhesus faktor), gre za prisotnost oziroma odsotnost enega samega tako imenovanega D-antigena. Rh-pozitivne osebe so tiste osebe, ki ta antigen posedujejo in imajo tako krvno skupino Rh+, osebe, ki omenjenega antigena nimajo, pa imajo krvno skupino Rh- in so zato Rh-negativne.
Fotografije: Matjaž Perša