V Gornji Radgoni pripravili krvodajalska akcijo, s čem so želeli malo ublažiti pomanjkanje krvi
Ob trenutnem izrednem stanju, ko se večina ljudi zadržuje v svojih domovih in se redki krvodajalci odločajo za darovanje krvi, niti ne preseneča, da marsikje po državi primanjkuje najbolj pomembne tekočine. Tako se denimo že nekaj tednov v UKC Maribor spopadajo z nižjimi zalogami krvi krvnih skupin 0- in + ter A+. Potrebe po krvi v UKC Maribor so sicer med 280-300 sprejemov na teden. „Trenutno imamo še vedno nekoliko manjše zaloge 0 RhD negativne in A RhD pozitivne krvi, zato smo tudi klicali krvodajalce. V tem tednu imamo planirane nekoliko večje krvodajalske akcije in upamo, da se bodo zaloge pred prazniki izboljšale,“ nam je dejala predstojnica Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor Bojana Bizjak, ki je vesela, da območna združenja RKS, kljub izrednim razmeram organizirajo krvodajalske akcije.
In eno takšnih akcij je v sodelovanju s Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor, pripravilo tudi Območno združenje RK Gornja Radgona, namesto na običajni lokaciji v domu starejših občanov, je tokrat akcija potekala v Gasilskem domu PGD Gornja Radgona. Glede na trenutne razmere, ko se tudi krvodajalci najraje zadržujejo doma, je vseeno prišlo solidno število krvodajalcev, s čem je bila zadovoljna tudi sekretarka OZ RK Gornja Radgona Katja Makovec. Kri je namreč darovalo 77 ljudi, kar bo vsaj malenkost izboljšalo splošno sliko zalog dragocene tekočine. Stanje zalog krvi v Sloveniji se sicer lahko vsak dan preveri na spletni strani daruj-kri.si, vendar to z gotovostjo ne odraža stanja zalog krvi posameznih transfuzijskih centrov.
Kdo lahko daruje?
Kri lahko daruje vsaka oseba: med 18. in 65. letom starosti, ki tehta vsaj 50 kg in je dobrega zdravja; moški na vsake 3 mesece, ženske na vsake 4 mesece.
Kdo ne sme nikoli darovati krvi?
Osebe okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji; osebe, ki so si kadar koli vbrizgavale droge; moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi; osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo; osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C).
Zakaj
je pomembno, da je krvodajalstvo prostovoljno, neplačano in
anonimno?
V dolgoletni tradiciji slovenskega krvodajalstva se
je izkazalo, da so prostovoljnost, neplačanost in anonimnost
pomembni temelji za preskrbo z varno krvjo. Ker je krvodajalstvo
prostovoljno in brezplačno, se zanj vsak odloči zgolj zato, ker
želi pomagati in je dovolj zdrav za to. Le zdrava kri pa resnično
rešuje življenja! Anonimnost pomeni, da krvodajalec ne ve, komu je
daroval svojo kri, prejemnik pa ne, od koga jo je prejel. Sicer pa ne
pozabimo; Darovanje nič ne boli, veliko pa pomaga, ne le prejemniku,
temveč tudi darovalcu!
Darovanje krvi je gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi. V Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovimo potrebno količino krvi. Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo.
Na svetu je mimogrede veliko več ljudi Rh-pozitivnih; v Sloveniji je takšnih okoli 85 odstotkov, medtem ko je Rh-negativnih 15 odstotkov ljudi. Pri Rh-faktorju (Rhesus faktor), gre za prisotnost oziroma odsotnost enega samega tako imenovanega D-antigena. Rh-pozitivne osebe so tiste osebe, ki ta antigen posedujejo in imajo tako krvno skupino Rh+, osebe, ki omenjenega antigena nimajo, pa imajo krvno skupino Rh- in so zato Rh-negativne.
