Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga spet v Gerlince) in Zlata kijanca (zmaga v Šalamence); Prišla je tudi ekipa z Notranjske
Niti večdnevno deževje, ki je tudi pomurske ravnice in goričke griče namakal, ter „suspendiral“ ali preložil številne predvidene prireditve in dogodke na severovzhodu države, še manj mrzlo vreme, ki se je v slabem tednu ohladilo za približno 20 stopinj, nista mogla do živega organizatorjem, tekmovalcem in obiskovalcem tradicionalne puconske etno – kulinarične prireditve. Čeprav jim je močno ponagajalo vreme, saj so zaradi dežja morali „pokriti“ prizorišče, svoje osrednje prireditve, so člani in aktivisti Kulturno-turističnega društva (KTD) Puconci, minulo soboto, pod šotori na igrišču ob puconski osnovni šoli pripravili svoji tradicionalni prireditvi, 20. Dödolijado in 25. razstavo za Zlato kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödol, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah so se marsikomu pocedile sline. Kljub turobnem in deževnem jesenskem vremenu, se je na prireditvenem prostoru trlo obiskovalcev od blizu in daleč, tekmovalkam in tekmovalcem pa je ob odprtim ognjem bilo kar prijetno toplo, a jim je enako kot gostom nagajal dim.
Letos se je po močnem nalivu, na dogodku zbralo 16 (prijavljenih je bilo: 22, a jih je nekaj vreme le odvrnilo) ekip, sestavljenih iz članov društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali pripravo tradicionalne jedi naših dedkov in babic. Sočasno je potekala tudi razstava za Zlato kijanco, kjer je ducat domačih gospodinj in društev razstavilo omizja sestavljena iz dobrot, ki predstavljajo tradicionalno domačo kulinariko na Goričkem in bližnji okolici. Seveda ni manjkalo niti nekaterih drugih prekmurskih dobrot in dobre kapljice, ter tudi pridelkov s kmetij in vrtov, ki so jih razstavili v okviru „Puconske tržnice“, tudi medu, medenjakov, ročnih del, izdelkov domače in umetne obrti ipd. Vse skupaj je spremljal pester kulturni program, po uradnem delu prireditve pa je za prijetno zabavo skrbela mlada glasbena skupina „Vrhovi“, ki jo tvorijo: Nika Nemec, Leon Šadl, Jernej Perša, Simon Perša in Jan Hartman. Prireditev je hudomušni v svoje slogu vodil upokojeni pedagog Milan Zrinski.
Dödolijada in kulinarična razstava za zlato kijanco sta, kot pravi predsednica organizatorjev, KTD Puconci, najbolj prepoznavni prireditvi, ki ju pripravljajo, Vesna Maučec: „S tem društvo pomaga ohranjati pristne, domače jedi, značilne za Prekmurje. Prireditev ponuja obiskovalcem in turistom pravo doživetje in seveda – obilo ne le kulinaričnih, tudi kulturnih užitkov. Nekoč se je kuhalo v kotličku in kurilo z drvmi, zato se s to prireditvijo obujajo spomini na stare čase. Prireditev je namenjena vsem starostnim skupinam od mladih do starih, saj se obiskovalci lahko poleg kuhanja dödolov preizkusijo tudi v pripravi različnih prekmurskih jedi za Zlato kijanco“. Dodala je, da je dödole in razstavo je ocenjevala strokovna komisija, vsi, ki so si jih privoščili pa so bili nad njimi in nad ostalo kulinariko navdušeni, tudi brez ocen komisije. Predvsem kuharice in kuharji amaterji so dödole pripravljali v kotličkih, ki jih je zagotovil organizator, na odprtem ognju, njihove jedi pa je nato ocenila strokovna komisija, sestavljena iz samih, uglednih kulinaričnih strokovnjakov, kot so: predsednik, chef Danilo Čurman, ter članici: Silva Gujtman in Sonja Beznec. Komisija je vsekakor imela kar težavno delo, saj je večina ekip pripravila odlično jed, katero je množica obiskovalcev hitro pospravila. Enako so pojedli tudi več deset litrov dödol, katere so v velikem kotlu pripravili organizatorji. Dödoli so sicer pristna prekmurska jed iz kuhanega krompirja in pšenične moke z različnimi zabelami oziroma polivkami. Ponekod jih imenujejo oženjeni žganci, bela polenta ali beli krompirjevi žganci. Kot je poudarila predstavnica KTD Puconci Vesna Maučec, je osnovni namen prireditve ohranjanje pristnih domačih jedi, značilnih za območje Prekmurja. Seveda pa tudi, da se naj vsi zbrani zabavajo in počutijo domače. Še posebej je predsednica bila zadovoljna, da jim je uspelo prireditev, kljub vsem težavam, spraviti pod streho, vesela pa tudi, da so jim v goste prvič prišli prijatelji iz TD Sodražica z Notranjske, s skrajnjega jugovzhoda Slovenije.
Tudi tokrat se je izpostavilo, da je vedno več dobrih kuharjev, predvsem kuharic, ki vedo pripraviti dobre dödole, a tudi ostale jedi, ki so bile razstavljene z zlato kuhalnico. Letos je bronasto kijanco za razstavljene jedi osvojila ekipa Hotel Zvezda iz Murske Sobote, srebrno družina Sočič iz Puconcev, zlato pa ekipa Društva upokojencev Šalamenci, ki je mimogrede lani bila druga. Ko gre za dödole pa je tretje mesto pripadlo ekipi Vigros iz Puconcev, druga je bila ekipa Turističnega društva Sodražica, ki se je najdlje pripelala in prvič tekmovala v pripravi dödolov. in prva, enako kot lani, ekipa Kmetija – Mesnica Vogrinčič Hanžel iz Gerlincev, v postavi: Mihaela Vogrinčič, Bernarda Gomboc, Renata Šijanec, Alja Hanžel, Lea Košalin. Prvim trem ekipam (vse ostale so bile četrte) sta priznanja in nagrade podelila predsednica organizatorjev Vesna Maučec in predsednik komisije Danilo Čurman. Po uradni razglasitvi rezultatov, kjer poleg najboljših tudi ostali tekmovalci niso ostali brez priznanj in nagrad, je sledilo še druženje ob dobri glasbi in kulinariki.
Dödoli niso krompirjevi žganci-recept!
Dödoli so stara močnata prekmurska jed, zlasti v jesenskem in zimskem času. Postopek priprave naj bi bil sila preprost, a temu ni tako, saj je običajno potrebna moška pomoč, ker drugače dödoli ne bodo dödoli, ampak žganci…
Sestavine: 1 kg krompirja, voda, 700–800 g moke, sol; Zabela: lonček kisle smetane, čebula, žlica svinjske masti, ki jo lahko nadomestimo z oljem ali zaseko.
Priprava
Krompir olupimo, narežemo na kocke in damo kuhat v slano vodo. Uporabimo večji lonec, da bomo pozneje lažje mešali. Vode naj bo toliko, da sega za dva prsta nad krompir.
Ko je krompir skoraj kuhan, dodamo moko. Ne mešamo, ampak naredimo s kuhalnico v sredini luknjo ali dve, da bo voda lažje poparila moko. Pokrito kuhamo 10 minut ali dokler ni vsa moka poparjena. Odlijemo vodo (ne čisto vse), vzamemo večjo kuhalnico in stisnemo pisker s stegni in mešamo, dokler se moka in krompir popolnoma ne spojita, postaneta lepljiva oziroma dokler nam roke skoraj ne odpadejo od bolečine. V dödolih ne sme biti ne grudic moke ne krompirja, pa tudi premehki ne smejo biti.
Za zabelo narežemo čebulo na kolobarje, jo na masti zlato prepražimo, dodamo kislo smetano in vse skupaj prevremo.
Dödole z vilicami natrgamo v manjšo skledo, v kateri jih bomo postregli. Čeznje polijemo zabelo.
Praženi dödoli: dödole, ki jih nismo prelili z zabelo, v ponvi na malo maščobe prepražimo do zlato rjave barve oziroma hrustljave skorje.
Namigi: Prekmurci so dödole doma vedno jedli kot samostojno jed za kosilo, danes pa jih večinoma strežejo kot prilogo. Če jih delamo za prilogo, zmanjšamo sestavine za polovico. Če ne maramo čebule, jih lahko zabelimo z ocvirki…
Gostitelj dödolijade: Občina Puconci, kjer si Ravensko in Goričko podajata rokó
Dežela, ki jo vzhajajoče sonce ljubkovalno poboža, se za hip ustavi na njenih ravnicah in gričih, pšeničnih poljih, širnih gozdovih, vinogradih… To je Prekmurje. V njegovem osrčju leži občina Puconci, v kateri je nanizano 23 naselij z nekaj manj kot 6000 prebivalci. In ravno Puconci so gostitelji vsakoletne dödolijade.
„V ravenskem delu je občina pretežno poljedelsko usmerjena, na goričkem delu pa se nam nasmeji žlahtna vinska trta in od sonca obsijani sadeži jablan, hrušk in drugih dobrot narave. Nad vso to lepoto pa kraljujejo mogočni gozdovi v razgibani neokrnjeni pokrajini kot nalašč za pohodništvo in kolesarjenje. Vabijo vas turistične kmetije in domače gostilne. Bogato kulturno dediščino predstavljajo cerkve ter druga spominska obeležja, ki so živa priča težkega a bogatega življenja domačinov. Kljub različnim veroizpovedim vlada sožitje, ki se izkazuje na različnih prireditvah, kamor sodi tudi tradicionalna dödolijada. V občini Puconci smo še posebej ponosni na področje športa. Kljub svoji ‘majhnosti’ razvijamo športne panoge, ki tekmujejo na najvišjem državnem nivoju. Poleg vrhunskega športa, se lahko pohvalimo, da imamo v vsakem naselju društvo, ki skrbi za rekreativne športne dejavnosti, s katerimi ohranjamo naše podeželje živo in aktivno,“ v kratkem predstavi svojo občini Uroš Kamenšek, župan občine Puconci.
