Nakup rabljenega vozila ali kmetijskega stroja je pogosto dvorezni meč, v kar se je prepričala tudi družina Bolčina iz okolice Radencev
„V začetku junija sem prek oglasa kupila vozilo od fizične osebe. Po telefonu mi je zagotovil, da je avto v dobrem stanju, da ga ima dve leti, in da ima 330 tisoč prevoženih kilometrov. Z možem sva mu verjela, na videz nama je bil avto všeč. Vprašala sva ga, ali ima kakršnekoli napake, a je zagotovil, da je avto v redu. Po treh dneh je mož ugotovil, da manjka hladilna tekočina, ki očitno nekje pušča. Nato sva na avtu našla nalepko od servisa, ko so menjali zobati jermen, na kateri je pisalo, da je imel avto že leta 2019 345 tisoč prevoženih kilometrov. Prodajalec se nama na telefon ne javlja več. Kaj lahko narediva? Sva uboga upokojenca, ki sva komaj skupaj spraskala nekaj denarja za avto, s katerim pa se zdaj ne upava voziti,“ je samo eno izmed pisem, ki jih tržnemu inšpektoratu in medijem pošiljajo bolj kot ne prevarani državljani, ki kupijo rabljeno osebno vozilo, tovornjak ali kakšni kmetijski stroj.
Nakup rabljenega vozila ali kmetijske mehanizacije je dandanes iz različnih razlogov privlačen za marsikaterega potrošnika. Nakup rabljenega vozila pa je zahtevnejši od nakupa novega, saj ima rabljeno vozilo že svojo zgodovino, katere pa kupci praviloma ne poznajo. Zato bi bilo dobro, da bi kupci rabljenih vozil ali mehanizacije vsaj malo poznali zakonodajo s tega področja, in sicer, kako opraviti nakup rabljenega vozila po 26.1.2023, ko se je začel uporabljati nov Zakon o varstvu potrošnikov. In če bi nekoliko bolj poznal zakon najbrž težav ne bi imel mladenič z radgonskega območja, ki je pred nedavnim kupil rabljen tovornjak (Scania) za katerega se je kmalu po nakupu izkazalo, da teče voda na motorju, da so v okvari še nekatere reči, tako da je moral vložiti še zajeten kupček evrov, preden je začel vozilo normalno koristi. Nekaj podobnega se je pripetilo tudi kmetovalcu z istega območja, ki je kupil John Deere kombajn, za katerega se je ravno tako izkazalo,da ima “skrito napako na motorju”, čeprav je bila cena rabljenega kombajna kar visoka in se je s popravilom še povišala za kar nekaj dodatnih tisočakov…
Zanimiv je tudi primer zakoncev Natalije in Dušana Bolčina iz Hrastja Mota, tik ob regionalni cesti Radenci – Ljutomer. „V Beli Krajini smo kupili rabljeno traktorsko kosilnico od fizične osebe za 1.900 evrov, za katero pa se je takoj po nakupu izkazalo, da je pokvarjena oziroma sploh ne deluje. Ne pri prodajalcu, ne takoj pri nas jo nismo mogli preizkusiti, ker je deževalo, pozneje pa je bilo prepozno, saj prodajalec trdi, da je bilo vse v najboljšem redu. Žal temu še zdaleč ni tako, a nič ne moremo. Ugotovili smo, da nam tržni inšpektorat ne more pomagati, in da bi bila verjetno samo opcija tožba preko odvetnika, za katero pa ne vem, če ima smisel, saj so stroški po moje preveliki. Tako bomo morali vse to požreti, našo zgodbo pa želim deliti z vašimi bralci, saj se poleg vse te elektronike taksne prikrite napake hitro spregledajo oziroma ne vidijo. Zato si želimo, da bi ljudje bolj pazili na to kaj kupujejo in predvsem, kakšne imamo pravice, če sploh, ko se ugotovi napaka,“ nam je svojo žalostno izkušnjo predstavila Natalija Bolčina, ki je ogorčena, kako nekateri „imajo srce prodajati pokvarjene stroje, ob tem jim zakonodaja to omogoča.“ Zaveda so naša sogovornica, da je sedaj težko narediti kaj pametnega, toda z objavo v medijih želi opozoriti druge državljane, da ne bi tudi oni nasedli in po “nepotrebnem praznili denarnico oz. osebni bančni račun.”
Na Tržnem inšpektoratu poudarjajo, da je prejemajo veliko vprašanj in prijav potrošnikov v zvezi z napakami na rabljenih vozilih in mehanizaciji, ki se pojavijo kmalu po nakupu in so po mnenju potrošnikov razlog za uveljavljanje pravic iz naslova neskladnosti. „Pri tem pa pozabijo na dejstvo, da je vozilo staro na primer 10 ali več let in ima prevoženih preko 200.000 km. Pri oceni, ali gre za neskladnost vozila (kot jo določa Zakon o varstvu potrošnikov), ali samo za normalno obrabo vozila, je treba upoštevati tako starost vozila kot tudi prevožene kilometre. Pomembna je tudi zgodovina vozila – redno vzdrževanje, način vožnje prejšnjih lastnikov in podobno – kar pa kupcu ni vedno na voljo. Zato vsaka napaka pri rabljenem vozilu ne pomeni avtomatično tudi neskladnosti blaga, saj je lahko napaka posledica staranja in/ali redne rabe vozila s strani prejšnjih lastnikov,“ poudarjajo na Tržnem inšpektoratu RS.
Ob tem poudarjajo, da se mora kupec pri nakupu rabljenega stroja oz. vozila, predvsem starejšega, zavedati, da se sestavni deli vozila z „leti in uporabo starajo in obrabljajo, zato jih je treba redno vzdrževati in po potrebi tudi zamenjati. Zaradi starosti in iztrošenosti vozila (in sestavnih delov) je tudi cena bistveno nižja od cene novega vozila. Zato velja, da je treba pri določitvi običajne lastnosti take stvari upoštevati tudi dotrajanost (obrabljenost) stvari, ki je nastala zaradi rabe take stvari s strani prejšnjih lastnikov. Ugotavljamo tudi, da bi lahko potrošniki določene lastnosti vozila in napake odkrili s skrbnim pregledom in preskusom vozila že pred nakupom. Prodajalec namreč ne odgovarja za napake, ki nastanejo pri običajni rabi stvari, ali so nastale zaradi pomanjkanja lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjeno oziroma predpisane, če so bile le-te ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Šteje se, da kupcu niso mogle ostati neznane tiste napake, ki bi jih skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke kot kupec, lahko opazil pri pregledu stvari. Podobno skrbnost pregleda blaga s strani potrošnika zahteva tudi evropska zakonodaja s področja varstva potrošnikov. Evropsko sodišče pa v sodbah zastopa merilo povprečnega potrošnika, ki je primerno obveščen, skrben, pazljiv in previden.“
V izogib takšnim situacijam inšpektorji potrošnikom pri nakupu rabljenega vozila na splošno svetujejo: Pred nakupom pri trgovcu z vso skrbnostjo preglejte vozilo in preverite, ali ima vse lastnosti, ki so bile navedene v oglasu. Še posebej bodite pozorni na listine, ki so priložene vozilu in iz katerih se da ugotoviti kar nekaj dejstev in informacij. Iz homologacijske listine oziroma tako imenovanega »Potrdila o skladnosti« je razvidno, ali ga je izdal pooblaščeni zastopnik za to znamko vozil v Sloveniji, ali pa tehnična služba kot strokovni organ v postopku posamične odobritve vozila pri posamičnem »uvozu« vozila iz tujine. Naslednji pomemben element je prometno dovoljenje, in sicer rubriki »Datum prve registracije vozila« in »Datum prve registracije v RS«. Če datuma nista enaka, pomeni, da je bilo vozilo najprej registrirano v tujini (običajno so to vozila raznih »Rent a car« družb ali leasing podjetij) in se je kasneje pripeljalo v Slovenijo…
Zelo pomemben dokument je servisna knjižica, kjer so vpisani podatki o servisih, ki so jih opravljali prejšnji lastniki vozila. Iz knjižice je namreč razvidno, v kakšnem časovnem intervalu so se servisi opravljali in pri koliko prevoženih kilometrih. To so pomembni podatki za oceno, ali kaže števec prevoženih kilometrov dejansko stanje. Na podlagi prijav ugotavljamo, da trgovci kupcem obljubljajo, da ima vozilo servisno knjižico, ki pa jo prejšnji lastnik še ni izročil. Po izvedenem nakupu pa servisne knjižice prodajalci z različnimi izgovori ne dostavijo, ker ne obstaja. Zato svetujemo, da pred odločitvijo za nakup rabljenega vozila oziroma pred plačilom are ali celotne cene vztrajate pri predložitvi servisne knjižice ali drugih obljubljenih listin – sicer stran od takega vozila.
