Stanovalci denacionalizirane stavbe v Ljutomeru pristali na robu brezdomstva, izseliti se morajo, a nimajo kam; Rok za izselitev so lastniki sicer pripravljeni podaljšati do marca 2025, toda…
Pred dnevi smo v uredništvo prejeli pismo z zelo žalostno vsebino, in sicer da se mora sedem, večinoma starejših, invalidnih in sploh hendikepiranih družin, do 31. decembra letos izseliti iz svojih najemniških stanovanj v večstanovanjskem objektu v središču preleške prestolnice Ljutomer. Čeprav imajo urejene dolgoročne najemniške pogodbe, so jim novi lastniki stavbe, preko svojega zastopnika preprosto odpovedal gostoljubnost, saj nameravajo objekt prodati. Stanovalci so nam skratka sporočili, da v Ljutomeru iz stanovanjske zgradbe na Prešernovi ulici 13 nameravajo na cesto vreči sredi zime kar 7 družin, ki bi tako postale brezdomne družine. Gre za družino s šoloobveznimi otroki; družino starejše, čez 80 let stare gospe; invalida vse od otroštva; za družino veterana vojne za Slovenijo in druge socialno šibke in ekonomsko ogrožene družine, ki tako in tako živijo na robo preživetja.
Sama zgradba ima zelo burno in zanimivo zgodovino. Nekoč je bila v objektu vojaška konjušnica, potem zdravstveni dom in nato neprofitna — socialna stanovanja s katerimi je upravljala Ijutomerska občina. Vsi njeni stanovalci so prvotno prejeli odločbe o podelitvi socialnega stanovanja. Pozneje niso bili nikoli seznanjeni o kakih postopkih povezanih z denacionalizacijo ter so kot pravno neuki državljani bili nepričakovano prisiljeni, da podpišejo nove pogodbe z zagotovilom, da bodo le tako lahko ostali v stanovanjih in da se za njih ne bo nič spremenilo. Sedaj jim Občina Ljutomer po več mesecih ni izdala novih odločb na podlagi njihove ponovne zahteve po vložitvi prošnje za socialna stanovanja. „Sama denacionalizacija je bila izvedena v močno dvomljivem postopku, lahko bi dejali divja privatizacija pod krinko denacionalizacije in bi bila nujna revizija tega postopka saj prizadeti oziroma lastnik – upravljalec zgradbe sploh naj ne bi bil udeleženec postopka, s samim vračilom v naravi so se povzročile velike, nove krivice, novi tuji lastniki v bistvu niso upravičeni do vračila ne v denarju, nikakor pa ne v naravi… Lepo vas prosimo, da obiščete prizadete na licu mesta ter preverite omenjeno problematiko in o tem seznanite javnost in posledično pripomorete k zaključku obstoječe agonije in za socialno-ogrožene stanovalce brezizhodnega položaja, so še zapisali iz prleške prestolnice, katero smo tudi obiskali.
In dejansko, v starih stanovanjskih objektih na naslovih Prešernova cesta 13 in 13a se je sedem socialno ogroženih družin znašlo na robu brezdomstva. Odkar jih je zastopnik novih lastnikov seznanil s kruto usodi, nihče izmed njih nima več mirnega spanca. Ko se je po osamosvojitvi zgodila denacionalizacija, sta objekta bila v naravi vrnjena dedičem iz družine Herndl (Klaus Mannsbarta, Panosa Orestisa Daviasa, Angelike Pansy in Gregorja Norberta Herndla), trije so državljani Avstrije in eden Grčije, ki pa so v bistvu dobili v last premoženje, s katerim niso mogli prosto razpolagati, in tukaj se zadeva zaplete. Obstoječi najemniki, gre torej za sedem gospodinjstev, trdijo, da kot pravno neuki državljani niso bili seznanjeni z denacionalizacijskim postopkom in so bili »nepričakovano prisiljeni«, da podpišejo nove pogodbe z zagotovilom, da bodo le tako lahko ostali v stanovanjih in se zanje ne bo nič spremenilo. Po stanovanjskem zakonu sprememba lastništva seveda ne vpliva na najemna razmerja, kar pomeni, da so se morale skleniti nove pogodbe. Rajko Šimonka, direktor nepremičninske agencije Prips, ki so jo za upravljanje objekta najeli novi lastniki, pojasnjuje, da so bile štiri pogodbe sklenjene za najem tržnega najemnega stanovanja in tri za najem neprofitnega stanovanja s subvencijo neprofitne najemnine. Ljutomerska občina pa ob tem dodaja, da od spremembe lastništva, ki se je zgodila z dokončanjem denacionalizacijskega postopka leta 2008, najemnikom več ne zaračunava najemnine, ampak jim plačuje subvencijo neprofitne najemnine. »Izjava, da najemniki niso vedeli za spremembo lastnika nepremičnin, nikakor ne more držati,« glede na navedeno poudarjajo v občinski upravi, medtem ko Šimonka dodaja, da so najemniki ob spremembi lastništva vstopili v najem pod enakimi pogoji.
Leta 2022 sta bili nepremičnini dani na trg, lansko jesen pa se je po navedbah Šimonke pojavil kupec, ki je postavil pogoj, da se nepremičnina izprazni. Decembra istega leta so bile najemne pogodbe odpovedane, kot rok za izselitev in predajo stanovanja pa je bil določen konec leta 2024. Septembra letos so najemniki dobili »prijazen opomnik«, da se datum predaje približuje. »Srečanja s stanovalci so potekala ves čas in nikoli nisem imel občutka, da je stvar nerešljiva. Verjamem pa, da je selitev iz centra mesta zanje manj udobna. Stanovalce poznam in vem, da so socialno ogroženi. Iz navedenega razloga postopek peljemo zelo počasi in tako, da je zanje kar najmanj stresno,« zatrjuje Šimonka in posebej poudarja, da nikogar ne želijo pozimi na silo izseliti in so pripravljeni počakati, se prilagoditi in poiskati rešitev. Deložaciji se tako novi lastniki želijo na vsak način izogniti. V resnici je morebitno sodno reševanje spora lahko sila nepredvidljivo. Ni skrivnost, da je zakonodaja na tem področju močno na strani šibkejšega, torej najemnika. Tudi sodna praksa temu pritrjuje. Najemno pogodbo za tržna stanovanja lahko lastnik po stanovanjskem zakonu odpove praviloma zgolj iz krivdnih razlogov ali če je tako dogovorjeno v najemni pogodbi. V primeru nekrivdnega razloga odpovedi najemne pogodbe, za kar očitno gre v ljutomerskem primeru, pa mora lastnik najemniku priskrbeti drugo primerno stanovanje. To je še posebej jasno v primeru neprofitnega najema. Šimonka pravi, da so stanovalcem ponudili druga stanovanja, a ponudbe niso sprejeli, ne želi pa komentirati njihovega morebitnega nespoštovanja določil pogodbe, kar bi lahko bila podlaga za krivdni razlog odpovedi najemne pogodbe.
Kaj pravi občina? Najemniki trdijo, da jim ta še zmeraj ni izdala odločb po vložitvi prošnje na letošnji razpis za najem neprofitnih stanovanj v občinski lasti. Na občini pravijo, da se je na javni razpis prijavilo pet najemnikov iz nesrečne stavbe v Prešernovi cesti, od tega sta dve samski osebi in trije prosilci z dvema družinskima članoma. Na občini poudarjajo, da se bo dodeljevanje stanovanj izvajalo glede zmožnosti oziroma po izpraznitvi stanovanja v občinski lasti. Prazna stanovanja v lasti občine se sicer dodeljujejo na podlagi vrstnega reda prednostne liste, ki je bil oblikovan na podlagi ogledov in ocenitve stanovanjskih razmer v skladu z veljavno zakonodajo. Z drugimi besedami, tudi brezdomci iz Prešernove bodo morali počakati na vrsto. Druga plat zgodba je denacionalizacijski postopek, v katerem so upravičenci dobili premoženje povrnjeno v naravi, čeprav je občina temu nasprotovala, a ko je bilo potrebno, občina ni imela planiranih sredstev za odkup objektov na Prešernovi cesti 13 in 13 a, kakor tudi ne sredstev za izplačilo odškodnine kot nadomestila za vračanje objektov v naravi. Celotna zgodba ima tako večplastno ozadje, veliko krivcev in žrtev, katerih vloge se pogosto tudi izmenjujejo. V vsakem primeru so osrednje žrtve stanovalci nesrečnih objektov, ki doživljajo nekaj v slogu: Kdor je na dnu, ga potisnimo še malo nižje…, kar jih čaka tudi ob izselitvi.
Posrednik, le nekaj hiš naprej, iz Prešernove 24, jim je namreč v „prijaznem opomniku“, med drugim zapisal: Od vas kot najemnika zahtevamo in pričakujemo, da boste do dneva predaje nepremičnine/stanovanja, izpraznjeni ljudi in stvari, poravnali vse finančne obveznost, in sicer najemnino za vse mesece najema ter stroške, ki bodo sledili tej odpovedi do primopredaje. Stanovanje morate predal v stanju, v kakršnem je bilo predano vam ter očiščeno, prazno stvari in oseb… Ob tem je žalostnim družinam, večina jih na tem naslovu živi že več kot 40 let, ponudil pomoč pri iskanju ustrezne nepremičnine. Daniel Kreslin, invalid, ki v neprofitnem stanovanju na Prešernovi ulici 13a živi že četrt stoletja, je povedal: »Kam bom šel? Pod most? Nimam kam iti. Starši so mi umrli, stanovanje so vzeli. Imel sem slabo otroštvo, imel sem samo ateka, mati me je pustila, ko sem bil star štiri leta. Takrat me je avto povozil in sem postal invalid. Zdaj pa bom še nazadnje zunaj na cesti.« Tukaj že več kot 40 let živita tudi upokojena zakonca Cimerman: »Mi smo bili pri tistem, ki to prodaja. Pa nam je rekel, da ne bo treba iti ven. Naenkrat pa smo dobili dopis, da moremo iti ven,« je povedala Štefka Cimerman, ki dodaja, da so jima že takoj ponudili nadomestna stanovanja, vendar jih ne morejo sprejeti. „Seveda je posrednik ponudil nadomestno stanovanje. Ampak, kje pa si to lahko privoščiš,“ je priznala Štefka, njen mož Slavko Cimerman pa je dodal: „500 evrov najemnine, tega pa si midva ne moreva privoščiti.“ Takšno ponudbo je dobil tudi sosed Husjan, ki je dejal: „500 evrov najemnine. 200-250 evrov elektrike in drugih stroškov, je 700, 800 evrov. No, jaz pa žena pa dobiva 880 evrov mesečnega prihodka. Jedla ne bova nič“?
Tako sedaj vsi čakajo na občinska neprofitna stanovanja, a kaj, ko teh ni. Kljub vsem so stanovalci odločeni, da se ne bodo izselili do novega leta, pravzaprav vse dokler ne dobijo drugih primerljivih stanovanj pod enakimi pogoji. O težavah v Prlekiji, Stanovanjski sklad Republike Slovenije ni seznanjen, zato problematiko ne želijo komentirati, verjamejo pa, da gre za postopke, skladne z veljavno zakonodajo. Stanovanjski sklad RS po veljavni zakonodaji nima pristojnosti in predvidenih finančnih sredstev za reševanje socialnih stisk najemnikov, zato v primeru finančnih stisk najemnike za pomoč napotijo na druge pristojne institucije, kot so CSD, lokalna skupnost…prevzeli dediči lastnice. V njej je sedem stanovanj s stanovalci, od tega imajo trije neprofitno najemnino. Po navedbah v pismu, ki ga je anonimni pošiljatelj poslal medijem, ima ena družina šoloobvezne otroke, pogodbe o najemu pa so bile sklenjene za nedoločen čas.
Sedaj, ko že močno pritiska zima in je včeraj tudi v Prlekiji temperatura prvič bila pod ničlo je jasno, da se ubogim ljudem slabo piše. Vsaj malenkost pa jih je „razveselil“ posrednik Šimonka, ki je zagotovil, da lastniki objekta stanovalcev ne želijo deložirati. Rok za izselitev so pripravljeni podaljšati do marca 2025.
