Slovenke so dobile splošno volilno pravico 11. avgusta 1945, Švicarke pa leta 1971
Trenutno smo na vrhuncu parlamentarnih volitev, zato ponujamo prispevek o tem kdaj so smele pričeti voliti ženske na sedanjem območju Slovenije. Volilno pravico so Slovenk imele že v času Avstro-Ogrske. Tako kot marsikje drugod po svetu so slovenske ženske sprva dobile pravico le na lokalni ravni. Volilna pravica je sicer takrat bila dana tistim, ki so plačevali davke in tistim, ki so imeli v družbi poseben položaj zaradi svoje službe ali izobrazbe. Kljub temu, da so ženske večkrat spadale v obe skupini, pa so namesto njih volili pooblaščenci
.
Prva država na svetu, ki je uzakonila splošno volilno pravico za ženske, je bila Nova Zelandija, in sicer leta 1893, kandidirati pa so smele od leta 1919. Nedolgo zatem, leta 1902, so volilno pravico dobile ženske v Novi Zelandiji bližnji Avstraliji, z izjemo aboriginskih žens. Med leti 1906 in 1918 so volilno pravico uzakonile Finska, Norveška, Danska in Kanada, s tem da so v Kanadi bile izjema domorodne Indijanke. Finska pa je pa leta 1907 postala prva država, v kateri so bile v parlament izvoljene ženske.
Lata 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici, po koncu prve svetovne vojne pa so se tako liberalna, kot tudi katoliška in socialdemokratska veja oblasti zavzele za sprejem ženske volilne pravice. A splošno volilno pravico v Sloveniji so uzakonili šele v okviru nekdanje SFRJ,
in sicer leta 1942, ženske pa so jo dobile 11. avgusta 1945, torej tri leta pozneje.
Dodajamo še, da so si ženske v Švici izborile volilno pravico šele v letu 1971, torej ko 26 let pozneje kot je bila ta v Sloveniji. V Savdski Arabiji pa so jo denimo dobile komaj leta 2018… (F.K.)
