Solidarnost in sodelovanje ne smeta poznati nobenih meja. Vse moramo narediti, da se zoperstavimo stigmatizaciji, sovraštvu do tujcev in apokaliptičnim prerokbam«.
S temi besedami sta se predsednik Musa Fibilus in generalni sekretar Martin Junge v posebnem pismu obrnila na vse Cerkve članice omenjene organizacije s prošnjo, da se na te težke čase, še posebno v zvezi z vsemi najslabotnejšimi in najranljivejšimi skupinami in posamezniki, odzovejo s solidarnostjo, sodelovanjem, uvidevnostjo in dialogom. Vse Cerkve članice se naprošajo, naj sledijo navodilom zdravstvene stroke in ustreznih državnih organov, ki se trudijo po svojih najboljših močeh premagati to veliko grožnjo celotnemu človeštvu.
»Odločno zavračamo vse oblike kakršne koli stigmatizacije in pozivamo vse k spoštljivemu in solidarnemu odnosu do vseh, še posebno do tistih najbolj bolnih in prizadetih, in istočasno izražamo našo veliko zaskrbljenost zaradi zbiranja ljudi pri bogoslužjih pod pretvezo, da so v cerkvi varni in imuni na virus. Zgodba o Jezusovi skušnjavi v puščavi naj nam pomaga razumeti, da vera v Boga ne more biti preizkušana na način, da bi Božjo moč ljudje postavljali na preizkušnjo ali jo nesmiselno izzivali. Ampak ravno nasprotno. Ravno vera nam daje moč, da v teh hudih časih preizkušnje z upanjem in ljubečim srcem stojimo ob strani vsem tistim, ki so najbolj prizadeti in bolni.«
»Razumevanje te epidemije kot apokaliptične prerokbe, napovedi konca sveta ali kot Božje kazni ni v skladu z vero v Jezusa Kristusa, kot nam ga predstavlja in razodeva Sveto pismo, kajti Bog ne govori po in skozi virus, temveč po in v svojem Sinu. Svet ne potrebuje stigmatizacije in nasilja, temveč potrebuje sodelovanje in solidarnost.«
V smislu boleče izolacije mnogih ljudi in posledično nezmožnosti obhajanja in sprejemanja zakramenta Svete večerje, Svetega krsta in ostalih cerkvenih obredov predsedstvo SLZ vabi duhovnike in škofe k sodelovanju na področju teološkega razmisleka pri iskanju sprejemljivih rešitev za kompleksno duhovno oskrbo znotraj svoje veroizpovedi, kakor tudi na ekumenskem področju. V tem duhu se na sedežu Svetovne luteranske zveze v Ženevi pripravlja potrebno gradivo, ki bo na voljo vsem Cerkvam članicam, ki naj tudi na takšen način doživijo občutek medsebojne globalne povezanosti.
» Nujna je globalna solidarnost!« Vse Cerkve članice so pozvane, da svojo pozornost in pomoč posvetijo in namenijo najbolj slabotnim in ranljivim. Solidarnost pri tem ne sme poznati nobenih meja, kajti virus se tudi čeznje širi po vsem svetu in mnoge države in njihovi prebivalci stojijo pred mnogimi izzivi, kako se obvarovati okužbe. Izredne situacije narekujejo in zahtevajo izredne ukrepe in marsikdaj tudi odločno ukrepanje.
Pismo se končuje z zgodbo o vstalem Kristusu, ki nepričakovano pride med svoje učence, ki so bili zbrani za zaklenjenimi vrati. Zgodba se zdi, »kot da je pisana za nas danes.« Jezus vabi svoje učenke in učence, da mu sledijo kot priče ljubezni, sočutja, svobode in osvoboditve – v Božjem imenu.
