V teh dnevih namenjamo veliko spomina na naše pokojne. Ob tem smo ali še bomo opravili obiske grobov, ki smo jih pred tem okrasili s cvetjem. Prižgali pa smo tudi sveče – še vedno je teh zelo veliko oz. preveč.
Ob tem dodajamo kratek zapis zgodovine pokopališč v Gornji Radgoni. Po zapisu kronistov je bilo v Gornji Radgoni prvo pokopališče, ki je bilo namenjeno za območje sedanje avstrijske Radgone in sedanje Gornje Radgone v 9. stoletju na grajskem hribu ob tamkajšnji cerkvi Svetega Ruperta. To je bilo ukinjeno oz. nanj niso več pokopavali po letu 1.545. Od tega časa naprej je bilo za območje obeh Radgon pokopališče na območju, kje sedaj stoji radgonska cerkev svetega Petra. V letu 1.797 pa so pričeli pokopi ljudi območja obeh Radgon, v Gornji Radgoni na tako imenovanem „Vaispresu“ to je sedaj imenovanem spodnjem pokopališču. Tu stojita tudi lepo vzdrževana kapelica posvečena Materi Božji in mrliška vežica. Sicer pa je na tem delu pokopališča še nekaj grobov, kjer so napisi na spomenikih še v nemškem jeziku. V letu 1904 pa so pričeli pokopavati še na tako imenovanem zgornjem pokopališču. Istega leta pa so pričeli s pokopi tudi na sedanji avstrijski strani.
Na sedanjem radgonskem pokopališču je sicer trenutno nekaj manj kot dva tisoč grobov. Ob tem je prav, da spomnimo na to, da je potrebno čez čas, posebno ko bo opravil svoje zimski mraz, z grobov odstranimo odpadke. (F.K.)
