Skip to content

Kako dolgo bomo še obstajali Prekmurci in Prleki?

V Pomurju od leta 1985 upad števila prebivalcev za 18.757

Pomurje je pokrajina na skrajnjem severovzhodu Sloveniji ob osrednjem toku reke Mure, ki meji na tri države: Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. In čeprav gre za »kokošjo glavo« slovenske države je Pomurje po mnogih kazalcih še vedno na zadnjem mestu po razvitosti v državi. Kljub vsemu pa, sicer skromni in vedno zadovoljni Prekmurci in Prleki, niso razočarani, v zadnjem času pa se bolj ko prej tudi prebujajo iz dolgoletnega spanca. Svojo prihodnost vidijo predvsem v razvoju turizma ter kmetijstva, napredek je prinesel tudi t.i. Zakon o Pomurju. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za poljedelstvo in mešano rastlinsko pridelavo, zato je to prevladujoča dejavnost tukajšnjih kmetijskih gospodarstev. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) njivske površine v tem delu Slovenije obsegajo več kot tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma so dvakrat večje od slovenskega povprečja. Tudi nezaposlenost upada, še nekaj kazalnikov kaže na boljše…

Žal pa ravno najnovejši podatki SURS, zlasti tisti o demografiji bi morali zaskrbeti prav vse v Pomurju in najbrž tudi v Ljubljani. Če bo število prebivalcev v pomurski regiji še naprej upadalo, kot v zadnjih nekaj več kot 30 let, bi se že morali vprašati, do kdaj bomo obstajali Prekmurci in Prleki. Po omenjenih podatkih SURS je v Pomurju na začetku letošnjega leta živelo zgolj 114.725 ljudi, kar je v primerjavi z letom 1985, kar 18.757, saj je takrat na pomurski ravnici in okoliških hribčkih živelo 133.482 ljudi. Tudi leta 2008 je bilo stanje nekoliko bolj vzdržno, saj je v Pomurju živelo 121.824 ljudi, a je upad v zadnjih 13 let znašal 7.099, torej vsako leto več kot 500 manj. In kam so izginili, saj jih toliko ni pomrlo? Tukaj bi morali odgovoriti predvsem politiki, ki so v preteklosti premalo poskrbeli za razvoj, po mnogih parametrih, perspektivne pokrajine.

Sicer pa tudi drugi podatki SURS niso posebej spodbudni, zlasti BDP, povprečna plača, ipd. Tako je 1. januarja 2022, v Pomurju, na kvadratni kilometer živelo 86 oseb, s čimer se je uvrstila na 7. mesto v državi, kjer je povprečje 104 prebivalci na kvadratni kilometer. Povprečna starost prebivalcev pokrajine ob Muri je tačas 46,0 leta, kar je za 2,3 leta več od državnega povprečja in za 3,9 leta več od povprečja v osrednjeslovenski regiji, ki je imela najnižjo povprečno starost. Pomurska statistična regija je s 1.336 km2 peta najmanjša in obsega 6,6 odstotkov Slovenije. Na območju Pomurja ima tačas nekaj manj kot 30 odstotkov ljudi le osnovnošolsko izobrazbo. Višjo ali visoko izobrazbo pa ima v Pomurju le 18,4 odstotka vseh prebivalcev. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih na območju Pomurja je bila v letu 2021 samo 1.797 evrov, kar je 173 evrov manj kot je povprečje v Sloveniji. Bruto domači proizvod na prebivalca v 2020 je na območju Pomurja znašal 15.448 evra, kar je za kar 6.864 manj od povprečja v Sloveniji. V letu 2020 je bilo v Pomurju 64.094 ha kmetijskih zemljišč.

Na območju Pomurja je 27 občin. Največja je občina Moravske Toplice, ki meri 144 kvadratnih kilometrov. Največ prebivalcev pa ima Mestna občina Murska Sobota, in to 18.543. Tu živi na kvadratni kilometer 288 ljudi. Najmanjša občina v Pomurju po površini je občina Odranci, ki meri vsega 7 kvadratnih kilometrov. Vseeno pa tu ne živi najmanj ljudi, saj jih je 1.595. Najmanjša občina po številu ljudi je občina Hodoš, kjer živi le 362 ljudi… (F.K.)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: