20. decembra 2017 je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Namen je dodatno opozarjati svetovno javnost na pomembnost ohranjanja čebel ter opomniti ljudi, da smo od čebel in ostalih opraševalcev zelo odvisni.
Čebele so vse bolj ogrožene. V Evropi grozi izumrtje čebel, tudi število drugih opraševalcev po vsem svetu upada. Razvoj dogodkov ponekod imenujejo »kriza opraševanja«. Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano leta 2014 začelo z aktivnostmi za razglasitev svetovnega dne čebel. Večletno delo in sodelovanje tudi drugih državnih resorjev ter partnerjev pri iskanju svetovne podpore, je za posledico prineslo enega največjih diplomatskih dosežkov. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 v New Yorku soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.
Zakaj Slovenija?
Slovenci smo bili vedno narod čebelarjev. Slovenija se s petimi čebelarji na 1.000 prebivalcev uvršča v svetovni vrh, čebelarstvo pa je v Sloveniji pomembna kmetijska dejavnost z dolgo tradicijo. Slovenski čebelarji so v svetu znani po svoji strokovnosti in naprednih čebelarskih tehnologijah ter edinstvenih slovenskih zgodovinskih posebnostih.
Kranjska sivka (Apis mellifera carnica) je del slovenske narodne identitete, za več deset tisoč Slovencev pa je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo. Slovenija je bila med prvimi državami članicami Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila čebele, poleg tega pa je bila tudi med prvimi v EU, ki je leta 2011 na ozemlju Slovenije prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov.
Zakaj je 20. maj svetovni dan čebel?
Mesec maj je mesec čebel. V tem času so na severni polobli čebele najdejavnejše in zaradi povečanega števila njihovih družin začnejo rojiti, kar je njihov naravnih način razmnoževanja. V maju so čebele najštevilčnejše in potreba po opraševanju največja. Na južni polobli pa je jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu. 20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je tudi učitelj čebelarstva na avstrijskem cesarskem dvoru.
Zlata čebela
Poleg številnih ukrepov in dogodkov, ki ozaveščajo javnost, mlade in tudi kmetovalce o pomembnosti ohranjanja čebel in o uporabnosti njihovih peroizvodov, kjer se zavzemamo za naravi prijazne prakse, je mednarodno prepoznavno tudi vsakoletno podeljevanje mednarodne nagrade Zlata čebela. Ta najvišja državna nagradaje prispevek k ohranjanju ter varovanju čebel in drugih opraševalcev. Z njo se spodbuja tiste vrhunske osebe, ki so posebej pomembno prispevale k inovativnosti, raziskovalni dejavnosti o čebelah in drugih opraševalcih ter dvignile prepoznavnost in pomen področja.
Dogodek:
Občina Ilirska Bistrica jutri skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije in čebelarskim društvom Ilirska Bistrica ob 16h, v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici, pripravljajo slovesno obeležitev razglasitve SDČ v OZN leta 2017. V Ilirski Bistrici je bil doma Anton Žnideršič (1874-1947), velik, izjemno zagnan čebelar, čebelarski podjetnik in inovator ter avtor t.i. AŽ panja. Na dogodku bodo predstavili idejno zasnovo sodobnega multimedijskega interpretacijskega centra, namenjenega prav Antonu Žnideršiču. Njegov panj, za katerega je povzel Albertijevo idejo listovnega panja, je po javni predstavitvi v letu 1910 povzročil revolucijo ter razcvet v slovenskem čebelarstvu.
