Prvi sveti večer – božični večer
Božič ali praznik Gospodovega rojstva nas vsako leto spominja, da je Bog med nas poslal svojega sina. Tako nevidni Bog postane viden, da ga lahko poslušamo in posnemamo. Simbolično ga sprejmemo s postavitvijo jaslic po domovih in cerkvah.
Drugi sveti večer – silvestrovo
Na zadnji dan v koledarskem letu praznujemo god svetega Silvestra, letos pa tudi praznik svete družine. Tako zaznamujemo spomin na družinsko skupnost, ki so jo sestavljali Božji Sin, Jezus iz Nazareta, njegova mati Marija in krušni oče Jožef. V duhu praznovanja svete družine je danes običaj, da je pri sveti maši blagoslov otrok.
Je pa to tudi dan zahvale, saj po številnih župnijah obhajajo zahvalno sveto mašo za iztekajoče se leto. Tako je silvestrovo priložnost, da se zahvalimo za vse, kar smo v preteklem letu prejeli.
Tretji sveti večer – večer pred praznikom Svetih treh kraljev
Na predvečer praznika Svetih treh kraljev, ki ga obhajamo 6. januarja, je tretji sveti večer. Praznik se imenuje tudi Gospodovo razglašenje.
Obisk kraljev – modrih – z Vzhoda je opisan v Matejevem evangeliju. Njihovo natančno število ni navedeno, beremo pa, da so prinesli tri darove: zlato, kadilo in miro, iz tega pa je izšel sklep, da so bili darovalci trije (po legendi Gašper, Miha in Boltežar). Modri so že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, ki so bili po čudežnem vodenju zvezde pritegnjeni h Kristusu.
Molitev in blagoslov doma
Stara navada je, da na vse tri svete večere v družini molimo ter blagoslovimo (pokropimo in s kadilom pokadimo) svoj dom in gospodarska poslopja.
S tem dejanjem kličemo Božji blagoslov v svoje vsakdanje življenje in obudimo zavedanje o tem, da je Bog stvarnik in vzdrževalec vsega ter da tudi materialne stvari pomagajo človekovemu napredku in služenju Bogu. “Tretji božič”, kot mu tudi pravimo, je praznik Svetih treh kraljev. Cerkev ne slavi Svetih treh kraljev, ampak Gospodovo razglašenje, epifanijo. Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev pojasnjuje, da so v tako imenovani epifaniji zajeti trije dogodki: poklon modrih z Vzhoda, Jezusov krst v reki Jordan in ženitnina v Kani.
Razvijale so se različne teorije. Stari krščanski viri sicer o Svetih treh kraljih oziroma modrih z Vzhoda vedo le malo ali nič zanesljivega.Vzhod je širok pojem. Po noši, ki se pojavlja na podobah iz starokrščanske dobe, pa bi lahko sklepali, da je njihova domovina Arabija, Kaldeja, Perzija.Na najstarejših upodobitvah tudi nikoli ne nastopajo kot kralji, čeprav so bili kralji na vzhodu praviloma magi, torej modrijani, učenjaki. Ni pa bil vsak mag tudi kralj. S kraljevskimi kronami na glavi tako tri kralje srečamo šele v začetku 8. stoletja.Spreminjalo se je tudi njihovo število. Nekatera izročila jih naštevajo 12, pozneje je obveljalo število 3.Od 12. stoletja viri govorijo samo o Svetih treh kraljih, čeprav ni gotovo, da so bili trije, čeprav niso bili kralji in čeprav niso bili razglašeni za svetnike. Zmeda je bila tudi pri imenih. Nazadnje je obveljalo, da so bili Kaspar, Melhior in Baltazar.
Ostanki Svetih treh kraljev?
Pri toliko nejasnostih je nato nastala še legenda o posmrtnih ostankih Svetih treh kraljev. Cesarica sv. Helena naj bi odkopala njihov grob in posmrtne ostanke prenesla v Carigrad. Nato jih je carigrajski Grk Evstorgij odnesel v Milano, od tam pa jih je dal cesar Friderik Barbarossa (Rdečebradec) leta 1164 prepeljati v Köln. Ti ostanki so od 12. stoletja privabljali v Köln na tisoče romarjev. Menda je bilo med njimi tudi mnogo Slovencev.
O treh modrih pa so ljudje skozi čas razvili še nekatere svoje teorije in podrobnosti:
- Melhior (Miha) naj bi bil najstarejši, sivolas, Gašper mladenič dvajsetih let, Boltežar pa srednjih let. Tako naj bi simbolično predstavljali tri človekova starostna obdobja.
- Simbolično naj bi predstavljali pogane. Gašper semite, Miha jafetide, Boltežar pa hamite. Tudi zato so začeli upodabljati Miho kot Evropejca, Gašperja kot Azijca in Boltežarja kot Afričana.
- Miha naj bi Jezusu, Mesiji, prinesel zlato, ker je Mesija kralj, Gašper kadilo, ker je Mesija Bog, in Boltežar miro, ker je Mesija človek.
Kaj pa običaji? Večer pred praznikom je tretji sveti večer. Običaji so taki kot na večer pred božičem, le polnočnice ni. Kar nekaj zanimivih običajev in verovanj pa se je razvilo tudi na praznični dan.
- Otroci v škofjeloški okolici so tudi na praznik Svetih treh kraljev pričakovali darila kot ob miklavževem. Le darovi so bili skromnejši.
- Na dan pred praznikom so se ljudje po številnih krajih postili.
- V Dražgošah je bila navada peči medenjake, kruhke v podobi krajčka. Nekoč je moralo dekle dati svojemu fantu na ta dan tri stvari: krajček, tobak in mehur.
- Na Tolminskem so dekleta pekla potičke in jih potem podarila samo enemu, izbranemu. Tako se je razkrila ljubezen, ki je bila včasih tudi dolgo časa skrita.
- “Vodo treh kraljev” (tisto, ki jo blagoslovijo na praznik) so uporabljali pri ženskah, ki so hotele narediti splav. Kadar so namreč opazili, da si kakšna ženska skrivaj kuha čaj, ki naj bi povzročil splav, so ji vanj prilili kraljevo vodo. Čaj je tako izgubil moč.
- V Beli krajini so se dekleta postila tri dni pred svetimi tremi kralji. Tako so dobila tistega fanta, ki so si ga želela.
In še vreme.
- Če na treh kraljev dan sonce sije, mora stati živina pri svetlih (praznih) jaslih.
- Če na tri kralje na jasnem sonce vzhaja, hlapec vriska (ker bo veliko žita), vol pa piska (ker bo malo krme).
- Če je bilo na tri kralje megleno, so v Prekmurju napovedovali kolero. Na Štajerskem je megla pomenila, da ne bo jabolk.
- Če dežuje, bo v Prekmurju dobra letina, v Beli krajini pa bo živini primanjkovalo krme. (M.S.)
