Skip to content

Jutri goduje sv. Barbara

Mučenko iz prvih stoletij krščanstva Barbaro Rimsko katoliški verniki obeležujejo 4. decembra. Tako bo jutri, v nedeljo god svete Barbare, ki je pokroviteljica rudarjev, predorov, oklepnikov, vojaških inženirjev, orožnikov in vseh drugih, ki so delali s topovi in eksplozivi. Spoštujejo jo tudi kot prošnico ob grmenju in strelami ter vsem nesrečam, ki so posledica eksplozij smodnika. Je tudi zavetnica topničarjev. Sveta Barbara je bila hčer bogatega pogana z imenom Dioskur. Oče jo je imel zastraženo in zaprto v stolpu, da bi jo obvaroval od zunanjega sveta. Ko je na skrivaj postala kristjanka, je zavrnila poročno ponudbo, ki ji jo je posredoval oče. Preden je ta odpotoval, je zapovedal, naj poleg njenega bivališča uredijo zasebno kopališče, namenjeno njej. V njegovi odsotnosti je nato Barbara ukazala, naj naredijo na stolpu namesto dve oken tri okna, ki predstavljajo Sveto Trojico. Ko se je oče vrnil, se je izpovedala za kristjanko. Oče je potegnil meč, da bi jo ubil, vendar je na njeno molitev v zidu stolpa nastala luknja, ona pa je bila čudežno prenešena v gorsko sotesko, kjer sta dva pastirja pazila na svoji čredi. Dioskur je v iskalni gonji naletel na prvega pastirja, a ga je slednji uspel zavrniti, vendar drugi pastir je Barbaro izdal, za posledico pa okamenel, njegova čreda pa se je spremenila v kobilice.

V Sloveniji je tačas, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, 9.189 žensk z imenom Barbara. To ime je med ženskimi imeni v Sloveniji na 11. mestu. Ime vse bolj izumira, saj so starši v Sloveniji dali ime Barbara po letu 2011 le 47 deklicam. Med živečimi Barbarami je 8.917 takih, ki so bile rojene med leti 1961 in 2000. Na območju Pomurja nosi ime Barbara 297 žensk. Kot tako je to med ženskimi imeni na 51. mestu. Je pa na območju Slovenije 18 cerkve posvečenih sveti Barbari. Na območju Pomurja ni nobene cerkve oz. kapele, ki bi bila posvečena sveti Barbari.

Vsem Barbaram želimo ob njihovem godovnem dnevu vse najlepše. Poudarjamo, da smo v polpreteklem obdobju veliko bolj slavili godovni dan kot pa rojstni dan. Godovnik je ta dan odšel k maši in doma dobil tudi kako manjše darilce. V naši družini je bila navada, da je tisti, ki je imel god dobil kuhano jajce. Namreč po drugi svetovni vojni je posamezna jajca nekaj pomenila. Danes si je težko predstavljati kaj takega. (F.K.)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: