V Sveti Trojici v Slovenskih goricah, v samostanki kleti Sv. Martina, vsako leto poteka razstava jaslic iz vse Slovenije. Letos je v kleti, zaradi korona virusa, niso pripravili. So pa jih postavili zunaj kleti. Postavil jih je umetnik Ferlinc. Večje jaslice v naravi pa je postavila družina Divjak iz Zg. Verjan, ki se nahajajo tik pod trgom Sv. Trojica, ki je bil v preteklosti priljubljen romarski kraj. Nedaleč od Divjakovih pa se nahaja tudi znamenito Trojiško jezero. Divjakove jaslice, ki jih letos postavljajo že 7 leto, so plod družine Divjak in okoliških krajanov, ki so s svojimi prispevki pomagali nabaviti figure, katere krasijo jaslice. Krajani pa vsako leto sodelujejo tudi pri ureditvi jaslic, ki so opremljene z električno razsvetljavo, Prav zato so najbolj obiskane v večernih urah, ko jih razsvetijo električne sijalke.
Postavljanje jaslic, se je v preteklosti vedno odvijalo na predvečer božiča. Tedaj so jih postavljali pod drevesom, ki so ga postavili v kot največje sobe v hiši. Pred postavitvijo, je družina z otroci pripravljala obeske, s katerimi so krasili božično drevesce, ki ga je vedno predstavlja smrečica. Okraske so pripravljali iz kock krompirja ali jabolk, ki so jih ovili s srebrno ali zlato folijo. Tako so ovijali tudi orehe. Srebrni so tudi storže od smreke ali bora. Za okrasitev so gospodinje, pri tem so jim pomagali otroci, pekle kekse, katere so s »cvirnom«, nitjo, obesili na smrečico. Ti so bili vaba za domače mačke, ki sicer niso imele vstopa v hišo, a jih je pogosto mamilo okrasje smrečice v obliki keksov. Kekse so po božiču radi »smukali« tudi otroci. Ravno zato so jih čim več navesili na božično drevo. Ko so bile jaslice postavljene, drevesce pa okrašeno, so pristopili k molitvi rožnega venca. Molili so vse tri dele: veseli, častitljivi in žalostni del. Po molitvi je v družini potekalo petje nabožnih ljudskih pesmi in prijetno kramljanje, da so prebrodili čas, ko so okoli 11 ure odšli k polnočnici, kar je bil višek praznovanja božiča. V tistih časih so, k polnočnici, gazili po debelem snegu, pod nogami pa se je slišalo škripanje zaradi zmrznjenega snega. K polnočnici so šli v skupinah in si svetili z doma narejenimi baklami iz smole bora in smreke. Navada je bila, da tistemu, ki je obiskal polnočnico, na božič ni bilo treba iti k sv. maši. Danes je vse opisano v večini opuščeno, božič pa se slavi po drugačnih običajih. (L.K.)
Na ogled so čudovite jaslice pri družini Divjak na Zg. Senarski pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah (Foto: Ludvik Kramberger)