Verniki so poskrbeli, da je radgonska cerkev tudi ob letošnjem božiču lepo okrašena
Družina Tončka Kokola in njegovi prijatelji iz vasi Mele že vrsto let urejajo jaslice v cerkvi svetega Petra v Gornji Radgoni. Tako je bilo tudi pred letošnjim Božičem. Na ploščadi pred cerkvijo pa so postavljene še druge jaslice in to s kipi, ki jih po ukinitvi cvetličarne, pred tremi leti, darovala nekdanja cvetličarka Mirjana Kaučič s Kerenčičeve ulice v Gornji Radgoni, ki je v predhodnih 15 letih s temi kipi postavljala jaslice v svoji petnajst tisoč let stari ledeniški jami, ki je oddaljena od radgonske cerkve približno 300 metrov. Poleg tega je Mirjana v predhodnih letih v svoji Cvetličarni tik ob ledeniški jami, organizirala še tudi zadnji vikend starega in prvi vikend novega cerkvenega leta, adventne delavnice. Sedaj pa vsega tega ni več. Sicer pa so same jaslice v cerkvi svetega Petra zares lepo aranžirane in kot take si ogledujejo številni in to ne samo tisti, ki v cerkev prihajajo k bogoslužju. Na ogled prihajajo tudi verniki iz sosednje Avstrije, kjer so v avstrijski Radgoni jaslice dokaj skromne. Ogled je omogočen vdno, saj je radgonska cerkev ena redkejših cerkva v širšem okolju, ki omogoča vstop ob vsakem času, saj so vrata vedno odklenjena.
Začetnik jaslic, ki so upodobitev Kristusovega rojstva, je bil sv. Frančišek Asiški. Ta je po svojem prihodu iz Egipta v Italijo, leta 1220 postavil jaslice iz slame. Prve jaslice na Slovenskem so leta 1644 postavili v jezuitski cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani. Od tu so se jaslice razširile tudi v druge cerkve, nato v plemiške hiše, v 18. stoletju v meščanske in v 19. stoletju še v kmečke domove. Ta čas praktično ni slovenske družine, ki se še smatra vsaj malo verno, da ne bi imela ob božičnem obdobju postavljenih jaslic.
Gre za prikaz Jezusa v jaslih z Marijo in Jožefom ob njem. Poleg so navadno živali, največkrat osel in govedo. V jaslicah pa so še navadno pastirji s številnimi ovcami. V jaslicah so 6. januarja priloženi še sveti trije kralji s kamelo. Jaslice bodo ostale na ogled do 2. februarja 2025, to je do Svečnice. Takrat namreč rimokatoliška cerkev praznuje Jezusovo darovanje. V spomin na to še ne tako dolgo nazaj je tudi vsaka mamic po rojstvu otroka smela v cerkev po 40 dnevih (toliko časa je med božičem in svečnico). Večina takratnih otrok je bila krščena že prej.
K krstu so otroka takrat prinesli botra in ostali domači in to brez mamice. Mamica je moral po tem ko je smela v cerkev opraviti sveto spoved. Sedaj se tovrstni prihod mame v cerkev več posebej ne obeležuje. Po večini pa dajo starši sedaj krstiti otrok po nekoliko daljšem času. V času rojstva avtorja prispevka, je bil krst opravljen navadno že po nekaj dnevih njegovega življenja. (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič