Kot se je napovedovala, tako se je tudi zgodilo. Agresorski zavezniki Izrael in ZDA so napadli Iran.
Današnje jutro (28. februar 2026) je prineslo dramatičen preobrat. Razmere so se po izraelsko-ameriškem napadu na Iran hitro stopnjevale in regija je trenutno na robu splošne vojne.
Predstavljam najnovejše informacije o povračilnih ukrepih in premikih sil:
1 Stanje v Iranu in povračilni ukrepi
Eksplozije so stresle središče Teherana, vključno z območji v bližini pisarn vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja. Hameneja naj bi po poročanju iranskih medijev že prepeljali na varno, utrjeno lokacijo. Iran je zaprl svoj zračni prostor. Čeprav obsežnega raketnega odgovora še ni bilo, so iranski mediji (Fars, Tasnim) napovedali “neizprosen odgovor”. Poročajo o aktivaciji raketnih enot vzdolž zahodne meje Irana. V večjem delu Teherana in drugih ključnih mestih je prišlo do izpada interneta, kar kaže na vzporedno kibernetsko operacijo.
2 Stanje v Izraelu
Izraelska vojska (IDF) je aktivirala sirene po celotnem Izraelu. To ni bil le alarm za dejanski napad, temveč “proaktivno opozorilo”, da se prebivalstvo pripravi na iranske rakete, ki bi lahko priletele vsak trenutek. Obrambni minister Israel Katz je razglasil “trajno izredno stanje”. Šole so zaprte, javno zbiranje je prepovedano, zračni prostor nad Izraelom pa je zaprt za civilni promet. IDF je prešla na “nujne aktivnosti”, kar pomeni popolno osredotočenost na obrambo in morebitne nove napade.
3 Premiki ameriške vojske
ZDA so v to operacijo vpletene veliko globlje kot v preteklosti. V regiji sta dve letalonosilki, USS Gerald R. Ford in USS Abraham Lincoln. Skupaj z njimi je vsaj 16 bojnih ladij in več kot 150 letal. V zadnjih dneh v izraelska oporišča premestile 12 najsodobnejših lovcev F-22 Raptor, ki so specializirani za prebijanje protizračne obrambe, kakršno ima Iran. Ameriška ambasada v Katarju je vsem uslužbencem in državljanom ukazala, naj si poiščejo zatočišče, kar kaže na strah pred iranskimi napadi na ameriška oporišča v zalivskih državah.
Vsi pogledi so uprti v iranske raketne silose. Če se bo Iran odločil za masovni napad z balističnimi raketami (podobno kot v vojni junija 2025, ko je bilo ubitih več kot 30 ljudi v Izraelu), bo konflikt prerasel v vojno, ki je svet ni videl že desetletja.
EVROPSKA UNIJA, RUSIJA IN KITAJSKA
Odzivi svetovnih velesil na vojaške operacije, ki so jih izvedli Izrael in ZDA na Iran so pričakovano ostri in odražajo globoke razpoke v mednarodnem redu. Medtem ko ZDA in Izrael operacijo utemeljujeta kot “preventivno”, Rusija (agresor v Ukrajini) in Kitajska vidita dogajanje kot nevaren precedens.
1 Agresorska Rusija je obsodila napad in opozorila pred kaosom
Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi “odločno obsodilo” napade. Njihova retorika v Moskvi trdi, da gre za “neodgovorno odločitev o raketnih in bombnih napadih na ozemlje suverene države”, kar po njihovem mnenju grobo krši Ustanovno listino ZN. Čeprav Rusija nima uradnega obrambnega pakta z Iranom, sta državi po junijski vojni (2025) močno okrepili vojaško sodelovanje. Putin je v telefonskem pogovoru z Washingtonom opozoril, da bo Rusija branila svoje interese v regiji, vendar za zdaj ni znakov neposrednega vojaškega vmešavanja Moskve. Rusija je že napovedala uporabo veta v Varnostnem svetu ZN na kakršno koli resolucijo, ki bi upravičevala te napade.
2 Kitajska je zaskrbljenost, ker ima gospodarsko korist
Peking je bolj previden, a kritičen, saj je Iran zanj ključen energetski partner. Kitajska kupi več kot 80 % iranske nafte. Vsaka destabilizacija Irana ali morebitna blokada Hormuške ožine neposredno ogroža kitajsko gospodarstvo. Napade označuje za primer “zahodnega ustrahovanja” in enostranskega odločanja, ki ignorira mednarodno pravo. Pozivajo k “največji možni vzdržnosti”, hkrati pa Iranu nudijo tiho diplomatsko podporo. Peking se poskuša prikazati kot “glas razuma” in poziva k vrnitvi za pogajalsko mizo, čeprav so pogajanja v Ženevi pred dnevi dejansko propadla.
3 EU je »razklana« med zavezniki in mirom, a načeloma na strani Izraela in ZDA
EU je v precejšnji zagati, saj ne vedo, komu naj »namenijo svoj glas«. Postavlja se vprašanje, ali podpirajo agresorsko vojno Izraela (prej tudi v Gazi) in ZDA, hkrati pa se »bojujejo« zoper agresorsko vojno Rusije v Ukrajini. Visoka predstavnica Kaja Kallas je izrazila resno skrb:
Strah Evrope pred novim begunskim valom in skok cen energentov. Solidarnost z Izraelom ali razumno mednarodno pravo: Medtem ko nekatere države (npr. Nemčija) poudarjajo pravico Izraela do samoobrambe pred iransko jedrsko grožnjo, druge opozarjajo, da vojaška intervencija brez mandata ZN ne more prinesti dolgoročne stabilnosti.
Zbral, povzel in uredil: doc. dr. mag. Bojan Macuh
