Svečano so obeležili 30 letnico Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je ob 30. obletnici delovanja v murskosoboškem gradu priredila slavnostno sejo zbora ustanoviteljev in svečano akademijo. Na dogodkih so se spomnili prehojene poti in se vsem, ki so jo soustvarjali, zahvalili za podporo ter odlično sodelovanje pri oblikovanju življenja in podobe Ustanove. Zbrane na slavnostnem zboru ustanoviteljev – nekdanje in sedanje člane organov, sodelavce, donatorje in partnerje Ustanove – je uvodoma nagovoril predsednik uprave Marjan Šiftar. Povedal je, da so bila prva tri desetletja za Ustanovo izjemno dinamično obdobje. »Verjeli smo, želeli in bili odločeni, da zapisano v aktu uresničimo in da Ustanova zaživi kar najbolje,« je poudaril Šiftar. Dodal je, da je Ustanova s svojo dejavnostjo vedno znova utrjevala javno prepoznavno identiteto.
Ohranili so Vrt spominov in tovarištva, ki ga vzdržujejo in razvijajo v vsej neokrnjeni substanci in simboliki, po načelih sonaravnega urejanja ter v skladu z njegovim statusom zavarovanega kulturnega spomenika. Iz leta v leto je bogatejši za nova spominska drevesa in je prepoznaven del Mreže slovenskih botaničnih vrtov in arboretumov. Postaja del mednarodnih kolesarskih poti, je začetek in konec Keplerjeve pohodne poti ob Muri. Šiftar je povedal še, da se je v treh desetletjih nabralo več kot 6 metrov arhivskega gradiva, ki priča o dosedanji dejavnosti Ustanove – o desetinah dogodkov, akcij in pobud, v katerih se prepletajo kulturne, znanstvene, strokovne in izobraževalne vsebine, zgodovinski spomini, antifašizem, humanizem in kultura miru, mladost ter ustvarjalnost. Izpostavil je številna prejeta priznanja in zahvale za sodelovanje. Posebej ponosni so na Zlato plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in na priznanje Mestne občine Murska Sobota ob slovenskem kulturnem prazniku leta 2020.
Zahvalil se je Marjan Šiftar vsem ustanoviteljem, ki so skupaj s pobudnikom Vanekom Šiftarjem ustanovili Ustanovo, ter vsem, ki so jo v teh letih podpirali. Posebej se je zahvalil več kot stotim stalnim in dolgoletnim sodelavcem, ki so soustvarjali življenje Ustanove in Vrta. »Ustanova vstopa v četrto desetletje z bogatimi izkušnjami ter dobrimi in širše družbeno priznanimi rezultati, ki so realna, spodbudna podlaga in opora našemu optimizmu za naprej. Ustanova bo še naprej z vsem svojim delovanjem ostala aktiven in nepogrešljiv soustvarjalec kulturnega, izobraževalnega, raziskovalnega in celotnega družbenega življenja ter razvoja lokalnega in širšega okolja,« je še povedal predsednik uprave.
Navzoče je nagovoril tudi župan Občine Tišina Franc Horvat, ki je poudaril, da so v občini ponosni na Vrt in Ustanovo, ki deluje v dobro občine in širšega prostora. Po njegovih besedah Ustanova krepi narodno zavest in sožitje med narodi ter ohranja kulturno dediščino in naravne danosti območja. Veseli jih, da je tesno povezana z društvi v občini, skrbi za izobraževanje mladih in izvaja znanstvenoraziskovalno delo. Ustanovi je med drugim zaželel poguma in vztrajnosti pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Podžupan Mestne občine Murska Sobota dr. Timi Gomboc je poudaril, da Ustanova s svojim delovanjem širi dobro ime Mestne občine Murska Sobota in širšega območja. Zaželel ji je uspešno delovanje ter še veliko vneme pri organizaciji številnih kakovostnih dogodkov. Prehojeno pot Ustanove so sodelavci in avtorji pod uredniškim vodstvom dolgoletnega sodelavca Ustanove na založniškem področju Nina Flisarja strnili v jubilejni publikaciji Trdne korenine in razvejana krošnja. Publikacijo je premierno predstavil njen urednik Nino Flisar. Za glasbeno popestritev slovesnosti je poskrbela mlada glasbenica romskih korenin Nina Brasseur.
V nadaljevanju slovesnosti so posameznikom in organizacijam podelili posebne zahvalne listine za dolgoletno uspešno sodelovanje ter vsestransko podporo pri delovanju Ustanove. Med organizacijami so jih prejeli: Društvo žena in deklet Sončnica, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazija Murska Sobota, Krajevna organizacija ZZB Tišina, Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor, Občina Tišina, OŠ Tišina, Pevska skupina Prekmurci, PGD Petanjci, PiŠK Murska Sobota, TV Idea, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Zveza Romov Slovenije. Zahvalne listine so podelili tudi posameznikom za njihov pomemben prispevek k delovanju Ustanove. Prejeli so jih: Irma Benko, Gorazd Brglez, Vinko Gajšt, dr. Etelka Korpič Horvat, Irena Kumer, Franc Obal, Andi Sobočan, Metka Celec, Irena Štuhec, Jernej Utroša, Bojana Veren in Jože Vugrinec.
V nadaljevanju je sledila še svečana akademija ob 30. obletnici ustanovitve Ustanove. Zbrane je kot slavnostni govornik nagovoril Tone Partljič. Najprej je predstavil, kako doživlja pokrajino ob Muri, zlasti njene pisatelje, med katerimi je osebno poznal Antona Vratušo, slovenskega akademika in svetovljana, precej se je zbližal s Ferdom Godino in Miškom Kranjcem z družino. Omenil je znance, ki jih več ni med nami in so bili povezani z Ustanovo, Vanekom in Prekmurjem. Omenil je Toneta Pavčka, ki je napisal pesem o dveh vrbah žalujkah, ki jih je v Vrtu v Petanjcih posadila mama Apolonija, profesorja Mladena Tancerja, ki je napisal več študij o Vaneku, pa Milana Vincetiča, Ernesta Ružiča, Primorca v Benici Staneta Benso. »Med prekmurskimi pisatelji in onimi z Goričkega sem imel veliko srčnih prijateljev,« je povedal. Dodal pa, da se je tukaj »zmeraj, tudi danes je bilo isto, počutil čustveno vznemirjen, ko vstopam med vas in vaše lepe in posebne kraje, že ko zavijem v Radencih čez most čez več Murinih rokavov, in potem pa prek Mure…«
Poetično je opisal svojo pot po Prekmurju. Najprej začuden ugotovi, da zrak na levem bregu diši drugače kot prej na desnem bregu. Ko se malo kasneje pelje čez Petanjce, pomisli na kosti mariborskih protestantov, ki so že štiri stoletja v prekmurski zemlji, ko so iz katoliki Maribora izgnali protestante. Ko vidi križišče za Kuzmo in Goričko spet pomisli na Ferija, ki je že kot malček študiral Kurjo fiziko, na Kučana in Štefana Kardoša iz Križevcev. V Petanjcih se spomni mame Apolonije, ki je po prvi vojni posadila dve vrbi žalujki za sinovoma Jožetom in Francijem, ki se nista vrnila iz prve svetovne vojne. V Tišini ga spremlja odmev Kajuhove Bosa pojdiva, dekle, ki je himna Ustanove in vrta. »Vmes sem občutil, da ima v kmečki peči ali tudi kar štedilniku pečen domači kruh drugačen okus kot drugod po Sloveniji… Meso iz tunke je drugačno kot naše zelhano meso iz kible… Tudi ljudje se mi zdite bolj gostoljubni kot drugod po Sloveniji in tudi bolj dobri in da ni slučajno, da sta od tod imate povest in film o dobrih ljudeh ob Muri,« je bil navdušen Partljič, ki o Vaneku Šiftarju pravi, da je presunjen, da so ga vsi klicali tako kot oče in mama, torej Vanek, brez dr. ali profesor, Šiftar ali Ivan. »Vem, da so odnosi med pesniki tudi tu različni, a imam pa vtis, da ste med seboj bolj povezani kot kjerkoli drugod v Sloveniji. Ne bi se rad vsilil med vas, a zdi se mi, da tu prihajam med svoje in da doživljam svojo povest o dobrih ljudeh,« je zaključil Partljič, ki se v pokrajino ob Muri rad vrača.
Zbrane je nagovoril tudi župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj, ki je ponosen, da je bila MO Murska Sobota med prvimi ustanoviteljicami Ustanove in da vse od njenega nastanka aktivno podpira njeno delovanje. S predanim delom Ustanova dosegapomembne uspehe, ki bogatijo življenje našega mesta. S svojimi dejavnostmi daje poseben utrip Murski Soboti, dviguje raven kulturne ustvarjalnosti, raznolikosti in odprtosti ter pomembno prispeva h kulturni ozaveščenosti. Ob okrogli obletnici je predsedniku uprave Ustanove Marjanu Šiftarju čestital in mu izročil priznanje MO Murska Sobota. Ob tem mu je zaželel veliko uspeha, novih zamisli, poguma in povezovanja tudi v prihodnje. »Naj bo Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija tudi v prihodnje prostor znanja, kulture, dialoga in navdiha za prihodnje generacije,« je še dodal.
Svečano akademijo so z interpretacijo poezije Nacija Kranjca Pajlina, Vaneka Šiftarja in Ernesta Ružiča obogatili Tina Kur, Luša Polajner in Mara Zec, igralke gledališke skupine KUD Štefan Kovač Murska Sobota, pevka Nina Brasseur in cimbalist Andi Sobočan. Zbrani so za konec prisluhnili še avtorski poeziji Ferija Lainščka, ki jo je s čutno glasbeno kuliso na klaviaturah pospremil skladatelj in glasbenik Gorazd Čepin. (K.G.)
Veliko se je vsega zgodilo v 30 letih, je bilo slišati (Fotografije: Foto Zauneker)