Greta in Milan Končnik s krajšo zamudo obeležila smaragdno poroko – 55 let zakona; Zmontiral je najmanj 350 cerkvenih zvonov
Ker je ženinu konec minulega leta nekoliko ponagajalo zdravje in je moral na zdravljenje v bolnišnico, sta Greta in Milan Končnik iz Apaške doline, ki se rada družita s prijatelji, z nekaj tedensko „zamudo“ obeležila lep skupni življenjski jubilej – 55. letnico zakona oz. smaragdno poroko. Z nekaj prijatelji sta se odpravila v Gostinstvo in turizem Breznik v Komarnici pri Cerkvenjaku, kjer so se vsi imeli enkratno. Priljubljena in prisrčna zakonca, ki sta poročena od sv. Štefana, 26.12.1970, ko sta si prvič danila „DA“, v žalski župnijski cerkvi sv. Miklavža, sedaj pa živita, kot sama poudarjata med dobrimi in prijaznimi sosedi v idilični Apaški dolini tik ob reki Muri, kjer sta si pred dobrimi dvanajstimi leti uredila novo domovanje. Ob tokratnem lepem skupnem življenjskem jubileju, pa se je največ čestitk in želja nanašalo na zdravje, ki si ga v zrelejših letih praktično vsi želimo. Povesta le, da jim praznovanja nekako nagajajo, saj pred petimi leti, ko sta obhajala zlato poroko, slavja ni dovoljevala epidemija covih-19, tokrat pa je ponagajalo Milanovo srce, katerega so zdravniki murskosoboške kardiologije uredili. Tako so lahko, podobno kot ob zlatem jubileju, nekoliko pozneje nadoknadili zamujeno praznovanje.
Slavljenka Greta se je sicer rodila 17.10 1950 v Kalobju (Šentjur pri Celju). Dobrih 13 let je bila zaposlena v Ferralitu Žalec, nato pa več kot 21 let v Hotelu Žalec, odkoder je leta 2002 šla v zaslužni pokoj. Po drugi strani je Milin rojen leto dni prej, 23.10.1949, v Ložnici pri Žalcu. Izučil se je za kovača, a je leta 1968 v JLA služil v avto enoti v Beogradu, in je pridobil veliko znanja in prakse s prevozom najvišjih častnikov JLA. Zato se je po prihodu iz vojske zaposlil v Mednarodni špediciji v Ljubljani, kjer pa ni zdržal dolgo. Ker sta doma v Ložnici gradila novo veliko hišo, se je vrnil domov in za osem let zaposlil v Ferslaitu Žalec, kot vzdrževalec. Ni pa mogel iz svoje kože, saj je kot kovač čez vikende, v tem času, montiral čez 350 cerkvenih zvonov na turnih po Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Zadnjih dvajset let svoje delovne dobe je pridobil kot voznik avtobusa pri Izletniku Celje, in se je leta 2003 upokojil.
Deset let pozneje, natanko 14. avgusta 2013, sta se Greta in Milan preselila v Apaško dolino, v kar ju je „prisilil“ edinec Milan. Poročil se je namreč z dekletom iz dežele ob Muri, iz Apač, in ker sta želela biti v bližini sina in njegove družine, sta svojo hišo v Savinjski dolini prodala, ter si novi dom kupila v Apaški dolini, v Podgorju, kjer se odlično počutita, čeprav sta „prišleka“. Tukaj imata veliko prijateljev, lepo okolje in klimo ob sosednji Avstriji, ob tem sta blizu sinu in njegovi družini. V posebno veselje jima je vnuk, ki je specialist nevrokirurg v UKC Maribor, ter pravnuk… Izjemno vesela sta, da se se za tretje življenjsko obdobje odločila za Apaško dolino, kjer se „med dobrimi in prijaznimi ljudmi počutita izjemno lepo,“ kot sta nam soglasno povedala.
