Skip to content

Ivan Rihtarič: Križev pot izselitve družine Hajnžič

Zakaj so jih po vojni prisilno izselili družine Hajnžič iz Negove v Avstrijo, in zakaj so Nemci pobili družino Bezjak?

V radgonskem mestnem muzeju Špital je potekalo dokaj odmevno predavanje zgodovinarja, ddr. Ivana Rihtariča. Na predavanju, ki ga je pripravil Zavod za kulturo, promocijo in turizem Kulprotur Gornja Radgona, je ddr. Ivan Rihtarič predstavil dva povojna dogodka, ki sta že šla v pozabo. Že pred začetkom druženja v Špitalu, je predavatelja in prisotne poslušalce pozdravila direktorica Kultproturja, Tatjana Kotnik Karba, ki je izrazila zadovoljstvo, da lahko gostijo uglednega zgodovinarja, ddr. Ivana Rihtariča, ki „bo osvetlil tragični zgodbi dveh družin iz Negove,“ kot je dejala Kotnik Karbova.

Prvotno je sicer dogodek bil namenjen predstavitvi knjige avtorja ddr. Ivana Rihtariča z naslovom Križev pot izselitve družine Hajnžič iz Negove 1946-1947. Takoj v uvodu pa je avtor povedal, da knjige ne more predstaviti, ker je nima več, saj je celotno naklado odkupilo sorodstvo pokojnega Mirka Hajnžiča, katero živi na avstrijskem Koroškem. Mirko Hajnžič je bil znani negovski organist, vodil pa je tudi tamburaški orkester. Zaposlen je bil v tedanji Občini Negova kot tajnik. Ker so po vojni »osvoboditelji« v njem videli sovražnika, kot je dejal Rihtarič, so ga z družino nasilno izselili. Zapeljali so ga na mejo z Avstrijo, ter ga dobesedno z družino vred nagnali prek meje. Za njimi so streljali, a po zaslugi tistega, ki je streljal, streljal je namerno »mimo«, so srečno prispeli v Avstrijo. Celotna zgodba je zelo dolga, povemo pa le toliko, da se je družina naselila v Reberci v na avstrijskem Koroškem in je redno obiskovala svojo domovino, sorodnike in prijatelje

Drugi del predavanja je bil namenjen opisu pokončanja družine Bezjak iz Negove. Tudi ta zgodba je dolga, zato bi bilo potrebno veliko razlage. Tukaj gre za drugo skrajnost, saj so Nemci, z dvema domačinoma, pobili tri člane družine Bezjak. Glavni namen je bil pokončati očeta družine Janka Bezjaka, a se je ta skrival. Ker ga niso našli so v Bezjakovi preši, mesec dni pred osvoboditvijo, 9. aprila leta 1945,ubili Bezjakovo ženo Ano, hčerko, 15 – letno Silvo in 13 – letnega sina Draga. V kleti preše so izkopali grob, kjer so jih s streli v glavo pokončali in zakopali. Grob so odkrili, ker je eni od žrtev molela roka iz zasutega groba. Vsi so pokopani v skupni grobnici na pokopališču v Negovi. Oče in mož si je sodil sam tako, da si je leta 1945 prerezal žile na roki.
Da je šlo za nadvse zanimivo predavanje potrjuje tudi dobro obiskan dogodek. Obiskovalci predavanja so predavatelju prisluhnili v popolni tišini, kar pove, da je vse skupaj bilo nadvse zanimivo, predvsem malo ljudi pozna dogajanje iz tistega obdobja na negovskem koncu. Ob zaključku predavanja se je ddr. Ivanu Rihtariča, s skromnim darilom zahvalila Katja Bajec, vodja muzeja Špital, sicer pa tudi zgodovinarka. (L.K.)

Predavanje ddr. Ivana Rihtariča v Špitalu je bilo nadvse zanimivo (Fotografije: Ludvik Kramberger)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja