Anton Rovšnik, 18.5.1947, Črna na Koroškem – 02.01.2022, Gornja Radgona
Izjemno žalostno se je za pedagoga in filmskega ustvarjalca Vasja Rovšnika, njegovo družino ter mnoge svojce, prijatelje in znance, začelo leto 2022. Že drugi dan novega leta je namreč za vedno zaspal njegov oče, na radgonskem območju izjemno priljubljeni Anton Rovšnik, vsestranski kulturni ustvarjalec, pedagog in dolgoletni ravnatelj OŠ Apače. Le slabi dve leti prej je ostal brez svoje ljubljene soproge Slavice, sedaj se ji je pridružil tam nekje, na drugi strani mavrice. Čeprav je uspešno deloval na številnih kulturnih področjih, je najbolj bil vedno predan likovni dejavnosti, in že leta 1973 se je včlanil v Likovno društvo Radgona, ko je imel tudi svojo prvo razstavo, kasneje pa več kot 40. Njegova slikarska dela so pretežno olje na platnu in nam predstavljajo svet pokrajin, tihožitij in antropomorfne figuralike. V Rovšnikovem „likovnem krožku“ sedaj že sodelujejo tudi vse tri njegove vnukinje. Čeprav je Tone, kot ga je večina poznala, za svoje delovanje na različnih področjih prejel številna priznanja in nagrade, je še posebej bil ponosen, ko je ob 20. občinskem prazniku Občine Gornja Radgona, za leto 2015, prejel Nagrado akademika dr. Antona Trstenjaka za življenjsko delo na področju kulture, izobraževanja, športa in drugih področij dela.
Rojen je bil takoj po najhujši moriji v prejšnjem stoletju, 2. svetovni vojni, 18. maja 1947 v Velenju. Otroška leta je preživel v Črni na Koroškem, kjer je obiskoval osnovno šolo in nato gimnazijo v Ravnah na Koroškem. Vmes pa je seveda, ker je potreboval sredstva za šolanje, delal marsikaj, med drugim tudi v rudniku. Leta 1966 se je vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru, smer zgodovina – geografija, kar je tudi v roku zaključil in diplomiral, s čem se je s Koroške dokončno preselil v Pomurje. Na svoje prvo delovno mesto je nastopil 1. septembra 1968, in sicer na OŠ Negova, po odsluženju vojaškega roka pa je poučeval na OŠ Stogovci. Z delom ravnatelja OŠ Karel Destovnik Kajuh Apače je pričel 1. decembra 1978 in po nepolnih osmih mandatih z ravnateljevanjem na OŠ Apače zaključil s 30. novembrom 2009, z odhodom v pokoj. Od skupno polnih 40 let pedagoškega dela je Anton Rovšnik 31 let bil ravnatelj OŠ Apače (takrat drugi najdaljši ravnateljski staž v državi).
Torej, leta 1968 se je priselil na radgonsko območje, in sicer najprej v Negovo, kjer je živel pri sestri dr. Trstenjaka, nato v Apače, pozneje pa se je z družino preselil v Gornjo Radgono, kjer sta si z ženo zraven njene domačije na Ljutomerski cesti v središču mesta, postavila svojo domovanje. Vseskozi, od prihoda na prvo delovno mesto v Negovo do odhoda v pokoj, je bil občan občine Gornja Radgona, kjer je več kot štiri desetletja opravljal razne politične funkcije. In sicer je bil v letih 1981-1984 podpredsednik Občine Gornja Radgona, v letih 1998-2002 pa občinski svetnik. Bil je tudi idejni oče in glavni motor gradnje nove šole in športne dvorane v Apačah. Anton je bil tudi športni in kulturni ustvarjalec. Kot kulturni ustvarjalec se je ukvarjal s pisanjem besedil recitalov, z lutkovno dejavnostjo v okviru takratnega Kulturnega društva Svoboda Apače, z likovnim ustvarjanjem v okviru Likovnega društva Gornja Radgona, udeleževal se je takratnih Elradovih likovnih kolonij. V Gornji Radgoni je prvič razstavljal leta 1973, nato pa izvedel preko 40 samostojnih razstav doma in v tujini. Organiziral je likovne kolonije za učence osnovnih šol v okviru Zveze kulturnih organizacij občine Gornja Radgona, ob tem je organiziral tudi preko 50 kulturnih prireditev, promocijskih srečanj, koncertov in proslav.
Ukvarjal se je z ljudsko glasbo; bil je vodja skupine ljudskih godcev »Cugari« iz Apač, s katero so prepotovali velik del Slovenije, gostovali so tudi v sosednji Avstriji. Udeležili so se finalnega srečanja ljudskih godcev in pevcev Slovenije v Šmartnem na Pohorju (leta 1992), dve leti za tem pa prireditve Zlata harmonika Ljubečne. Cügari so bili nepogrešljivi na občinskih kulturnih prireditvah. Kot športnik se je aktivno ukvarjal z nogometom in odbojko, v okviru TVD Partizan Apače, kjer je predsedoval 12 let in organiziral vrsto športnih prireditev. V tem obdobju je bil izbran za športnika leta med veterani Občine Gornja Radgona. Njegova posebna ljubezen pa je bila povezana z raziskovanjem in spoznavanjem zgodovinske preteklosti, predvsem domačega okolja, pa tudi in širše. Bil je dejaven član Zgodovinskega društva Gornja Radgona. Na apaški šoli je bil začetnik ekološkega osveščanja, v kar ga je pripeljala problematika onesnažene pitne vode na apaškem polju. Za zaslužni projekt je šola leta 2003 prejela certifikat evropske eko-šole; projekt je postal vsakoletna praksa, šola pa seje leta 2007 vključila v tabor zdravih šol. Bil je tudi podpornik alternativne glasbe, z sinovima bendoma Revenge in Wrong je kot šofer prekrižaril Slovenijo.
Poleg omenjene Nagrade akademika Antona Trstenjaka, je Anton Rovšnik prejel celo vrsto priznanj, med njimi so: leta 1982 – priznanje SO Gornja Radgona, za izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja; leta 1986 – Šilihovo nagrado Občinske izobraževalne skupnosti Gornja Radgona, za uspešno delo na vzgojno izobraževalnem področju; Leta 2008 – Spominska plaketa Nogometnega kluba Apače, ob 60-letnici organiziranega športa v Apaški dolini; Leta 2009 – Spominska plaketa Dan prijateljev športa, od Društva za šport in rekreacijo Apače; Leta 2009 – Zlata spominska plaketa OS Apače, za uspešno 30-letno ravnateljevanje…
Ob vsem tem gotovo ima veliko veljavo misel Korošca, ki je zaznamoval neko obdobje na radgonskem področju: Učimo se zato, da bi znali živeti z drugimi! S tem svojim življenjskim motom, besedami Jacqupesa Delorsa, v značilnem izjemno sugestivnem načinu, je aprila 2019 segel globoko v srce mnogim obiskovalcem, v polni dvorani Oljarne Šaruga na Meleh, kjer je postavil na ogled svoje številne likovne umetnine. Z besedami je sicer želel opozoriti na ljudi, ki živijo pod pragom revščine ter na tiste, ki so na kakršenkoli način drugačni.
Anton Rovšnik je bil tudi ustanovni član radgonske filmske ekipe ter pomemben člen obeh filmov Oto, kot »hišni slikar« (poustvaril je kopijo Munchovega Krika) in scenograf je sodeloval na snemanjih skoraj vseh radgonskih filmov, za drugi del filma Oto pa je narisal več kot dvajset slik na platnu z izseki iz filma, katere bodo na žalost predstavljene posthumno.
Slovo od pokojnega Antona Rovšnika bo v ponedeljek,10. 1. 2022, med 13.30 in 15.00 uro v mrliški veži v Gornji Radgoni. Nato bo pogreb v ožjem družinskem krogu.
Dragi prijatelj Tone, počivaj v miru in naj ti bo lahka slovenska zemljica, ki si jo imel tako rad. Tvojim najdražjim, sinu Vasji z Blanko ter vnukinjami Elo, Avo in Lili, izrekam iskreno sožalje.
