Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v znak hvaležnosti za nepogrešljivo poslanstvo v iztekajočem letu priredila sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij. Sprejema v Predsedniški palači se je udeležilo okoli devetdeset humanitark in humanitarcev iz različnih organizacij.
Predsednica republike je svoj nagovor začela z iskreno in globoko zahvalo prisotnim. “Vsak izmed vas na svoj način vsak dan znova dokazuje, kako neprecenljiva je človeška dobrota, ko postane dejanje. Zato je prav, da skupaj počastimo vašo predanost in vašo neomajno zavezo ljudem, ki potrebujejo vašo in našo pozornost, skrb in bližino.” Poudarila je, da humanitarne organizacije niso zgolj izvajalke pomoči, temveč pomembne soustvarjalke vključujoče družbe. Ob tem pa je opozorila tudi na številne izzive, s katerimi se vsakodnevno soočajo, od kadrovske podhranjenosti do finančne negotovosti, ter izpostavila, da njihova vloga zato zahteva še toliko večje spoštovanje in podporo.
V preteklem letu je nekaj več kot 200 tisoč prostovoljk in prostovoljcev opravilo več kot osem milijonov prostovoljskih ur. Predsednica je ob tem poudarila, da tako impresivna številka jasno kaže na izjemen pomen prostovoljk in prostovoljcev za delovanje humanitarnih organizacij in za širšo družbo. Dodala je, da to “ni le statistični podatek – to je več milijonov trenutkov, ko se je nekdo počutil manj samega, manj prestrašenega, manj izgubljenega.” Po njenih besedah je to “vrednost, ki se meri v človečnosti.” Posebej je izpostavila tudi temeljno poslanstvo humanitarnosti, ki se, kot je dejala, začne “v tihi in nevsiljivi gesti, v roki, ki jo nekdo ponudi, ker verjame, da lahko naredi razliko.”
Ob koncu nagovora se je predsednica Pirc Musar še enkrat zahvalila vsem humanitarkam in humanitarcem za vztrajnost, požrtvovalnost in neprecenljiv prispevek k bolj pravični in sočutni družbi ter izrazila svojo trdno podporo njihovemu plemenitemu delu.
V imenu predstavnic in predstavnikov humanitarnih organizacij je zbrane na sprejemu nagovorila Nataša Sorko, predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije.
Fotografiji: Bor Slana/STA
V nadaljevanju v celoti objavljamo govor predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar na sprejemu za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij
Spoštovana predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij, Nataša Sorko, drage članice in člani humanitarnih organizacij, spoštovane humanitarke in humanitarci, spoštovani vsi zbrani,
dovolite, da začnem z iskreno in globoko zahvalo. Vsak izmed vas na svoj način vsak dan znova dokazuje, kako neprecenljiva je človeška dobrota, ko postane dejanje. Zato je prav, da skupaj počastimo vašo predanost in vašo neomajno zavezo ljudem, ki potrebujejo vašo in našo pozornost, skrb in bližino. V sodobnem svetu, ki se sooča z različnimi družbenimi, zdravstvenimi in psihosocialnimi izzivi, ste humanitarne organizacije tisti ključni steber uresničevanja plemenitih ciljev, ki prispevajo k izboljšanju življenj posameznikov.
Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije je od svoje ustanovitve leta 2008 izjemno pomemben steber slovenske humanitarnosti. Humanitarne organizacije ste tiste, ki opozarjate na vse oblike družbene izključenosti, nepravičnosti in neenakosti, na nasilje in vsako ogrožanje človeškega dostojanstva in ob tem predlagate ukrepe, strategije in politike, ki lahko spremenijo življenja ljudi na bolje.
Spoštovane prostovoljke in prostovoljci — vaše delo je temelj, na katerem stoji vsa humanitarna mreža. Kljub številnim izzivom, ki vplivajo na učinkovitost in stabilnost delovanja humanitarnih organizacij, kot so kadrovska podhranjenost, visoka fluktuacija kadrov ter finančna negotovost, ste ključni steber teh organizacij in nepogrešljivi v izvajanju številnih nalog za pomoč v skupnosti, s čimer pomembno prispevate k socialnemu varstvu v državi. V lanskem letu je 203.786 prostovoljcev opravilo kar 8.560.250 prostovoljskih ur. Ta številka pa ni le statistični podatek — to je več milijonov trenutkov, ko se je nekdo počutil manj samega, manj prestrašenega, manj izgubljenega. To je vrednost, ki se meri v človečnosti, ko nekdo izmed vas obišče človeka v stiski, ko nudite zavetje, pomoč ali pogovor, ko slišite tiste, ki jih ne sliši nihče drug. Takrat drobno dejanje postane velika sprememba. Ob tem ne lajšate le bremena drugih, temveč kreirate svet, kjer so ljubezen, sočutje in pomoč naši najpomembnejši gradniki.
Humanitarnost se začne v tihi in nevsiljivi gesti, v roki, ki jo nekdo ponudi, ker verjame, da lahko naredi razliko. Začne se v nasmehu, ki ga namenimo drugemu. In kadar se pri tem združimo — ne kot posamezne kapljice, ampak kot reka skupnega dobrega — postanemo skupnost upanja, varnosti in topline. Prava človečnost zahteva pogum – da stopimo naprej, da se zavzamemo za dobro in da ne ostanemo pasivni opazovalci.
Spoštovani,
naša skupna odgovornost ob tem je, da imate humanitarne organizacije ne le našo podporo in ustrezno financiranje, ampak tudi mesto in vpliv pri oblikovanju politik, ki so usmerjene k sodobnim izzivom: revščini, staranju prebivalstva, ranljivosti mladih, nasilju, duševnemu zdravju, socialni izključenosti. Zdravje je ključni vidik človekovega blagostanja in humanitarne organizacije imate tudi tu izjemno pomembno vlogo, saj prispevate h krepitvi zdravja posameznikov in skupnosti. Z izvajanjem preventivnih programov, dostopom do zdravstvenih storitev in ozaveščanjem o zdravem življenjskem slogu skrbite za to, da se zdravstveno stanje oseb s kroničnimi boleznimi ne bi poslabšalo ter tako vplivate na celostno zdravje družbe.
Vaše delo tako aktivno oblikuje družbo, kjer naj se vsak posameznik počuti sprejetega, vključenega in podprtega, predvsem pa, kot je tudi moj slogan, kjer se spoštuje dostojanstvo v nas, dostojanstvo za vse in dostojanstvo okolja, ki nas obdaja.
Margaret Mead, antropologinja, je zapisala: »Nikoli ne podvomi, da lahko majhna skupina preudarnih in predanih ljudi spremeni svet. Pravzaprav je to edini način, da ga sploh spremenimo.«
Ljudje potrebujemo svoje sanje in pogum, da jim sledimo, vizijo, da ohranjamo pravo smer, vztrajnost, da ne obupamo, ko je težko, in medsebojno pomoč, da si pomagamo, ko je to potrebno. Človeška bitja se lahko razvijamo in rastemo le v skupnosti.
Naj bo torej naše povezovanje v dobrem še močnejše, naša solidarnost še globlja, naš skupni glas za ranljive pa še bolj slišan. Služenje drugim izvabi iz vsakega od nas najboljše, saj nas sočutje osvobodi sebičnosti in pohlepa.
V imenu Republike Slovenije se vam iz vsega srca zahvaljujem za vse dobro, ki ga prinašate v našo družbo.
Srečno.