Prvi posredovalec nima formalne zdravstvene izobrazbe, a vseeno pogosto rešuje življenja
Zdravstveni dom Gornja Radgona bo kmalu, v sodelovanju z občinama Gornja Radgona in Apače organiziral prvo izobraževanje in preverjanje znanja za vse, ki bi želeli postati »Prvi posredovalci 2024« ter obnovitveni tečaj za tiste, ki so izobraževanje in preverjanje znanja že opravili. Prvi posredovalec je sicer posameznik, ki praviloma nima formalne zdravstvene izobrazbe (lahko pa jo tudi ima, če je poklicno zdravstveni delavec, op.p.) in se odzove na poziv dispečerske službe zdravstva ter pride na kraj dogodka z namenom izvajanja ukrepov za ohranitev življenja. Prvo izobraževanje v ZD Gornja Radgona se bo pričelo konec septembra 2024. Izobraževanje za tiste, ki se ga prvič udeležujejo traja 10 ur. Z opravljenim izobraževanjem bo vsak posameznik, ki mora biti starejši od 18 let in bo uspešno opravil praktično in teoretično preverjanje znanja vpisan v register prvih posredovalcev. Licenca oz. certifikat, ki jo posameznik pridobi velja eno leto in jo je potrebno vsako leto podaljšati na obnovitvenem tečaju. Kot so sporočili iz radgonskega ZD, bodo po prispeli prijavi elektronski naslov prijavitelja poslali »Priročnik za prve posredovalce», ki jim bo v pomoč pri izobraževanju.
Torej, tudi ti lahko postaneš prvi posredovalec, kajti če želimo, da bo preživelo več ljudi, ki se jim je nepričakovano ustavilo srce, moramo skrajšati čas od nastanka srčnega zastoja do pravilne prve pomoči. Vsi, ki bi se želeli udeležiti omenjenega izobraževanja, v ZD Gornja Radgona prosijo, da izpolnjeno prijavnico pošljejo na e naslov: zoran.petrovic@zd-gr.si
Prvi posredovalci
V Sloveniji imamo zelo dobro razvito mrežo nujne medicinske pomoči (NMP), vendar še vedno zaostajamo za razvitimi državami glede izvedbe temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in uporabe avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED). V zadnjih letih se stanje sicer izboljšuje, saj je velik poudarek na laični prvi pomoči in na nakupih novih AED-jev. Strokovnjaki se strinjajo, da je zelo pomembna prepoznava odsotnosti dihanja in začetek izvajanja TPO z uporabo AED, sploh zunaj bolnišnic in zdravstvenih ustanov, kjer se zgodi največ takšnih stanj. Tam morajo te postopke izvajati očividci, oz. prvi posredovalci, ki prispejo na kraj dogodka. To so običajno gasilci, ki so dobro usposobljeni in večina PGD ima organizirane ekipe prvih posredovalcev, nekateri imajo v vozilih tudi AED.
V razvitih državah predstavljajo bolezni srca in ožilja približno 50% vseh smrti. Med temi vzroki je eden izmed vodilnih srčni zastoj, ki se največkrat zgodi izven bolnišnice torej v okolju, kjer so laiki tisti, ki nudijo prvo pomoč. V primeru srčnega zastoja pomeni vsaka izgubljena minuta približno 10% manjšo možnost uspešnega oživljanja oz. preživetja. Ključnega pomena za preživetje so prav prve minute, ko pomoč nudijo laiki, saj zdravstveno osebje potrebuje kar nekaj časa, da pride na kraj dogodka. V zadnjih letih se je v mnogih občinah prav zato vzpostavil uradni sistem prvih posredovalcev, predvsem s sodelovanjem lokalnih zdravstvenih domov, lokalnih skupnosti in gasilcev. Bistvo takšne mreže je izvoz prvih posredovalcev istočasno z ekipo NMP in potem izvajanje vseh potrebnih postopkov. Prve posredovalce aktivira ReCO ob sumu na srčni zastoj. Gasilci so se v teh mrežah pokazali kot najboljša rešitev, ker že imajo nekaj članov z znanjem prve pomoči – bolničarje, ker imajo razvit sistem alarmiranja, ker imajo intervencijska vozila in ker sledijo humani viziji pomagati sočloveku. Vse to formalno opredeljuje tudi pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, kjer je opredeljen prvi posredovalec kot posameznik, ki praviloma nima zdravstvene izobrazbe in se odzove na poziv dispečerske službe zdravstva ter pride na kraj dogodka z namenom izvajanja ukrepov za ohranitev življenja pred prihodom službe NMP in je vključen v sistem t. i. tihega aktiviranja sil za zaščito in reševanje. Glede na pravilnik morajo izvajalci službe NMP na svojem območju ugotoviti potrebo po prvih posredovalcih in le te evidentirati. Prvi posredovalec pridobi znanje z opravljenim usposabljanjem iz vsebin ukrepov za ohranitev življenja s preverjanjem znanja za prvega posredovalca, to znanje pa mora vsaj enkrat letno obnoviti.
