Vsestranski možakar (humanizem, kultura, šport…) je kri prvič daroval kot dijak leta 1979, sedaj 45 let pozneje pa že stotič
O tem, kako pomembna je kri in s tem vsak prostovoljni krvodajalec, ni potrebno posebej poudarjati. Enako tudi, da je darovanje krvi gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi. V Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom in poškodovancem zagotovimo potrebno količino krvi. Tako so prostovoljni krvodajalci pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. V Sloveniji statistično vsakih pet minut nekdo potrebuje kri, največ krvi pa je potrebno pri operacijah jeter ter na odprtem srcu in pri hudih poškodbah.
Enako kot marsikje po državi, je še posebej na skrajnjem severovzhodu države veliko „vitezov krvodajalstva“, gre za moške, ki so kri darovali vsaj 100 krat, ali ženske, ki so svojo dragoceno tekočino podarile vsaj 80 krat. In sedaj se je dosedanjim vitezom pridružil tudi krvodajalec Aleksander Svetec iz Gornjih Petrovcev, ki je v Enoti za transfuzijsko dejavnost SB Murska Sobota, ki deluje pod okriljem Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, svojo kri daroval že stotič. „Darovanje krvi je eno najplemenitejših dejanj človekoljubnosti. S tem preprostim, a izjemno pomembnim dejanjem, lahko posameznik reši življenja tistim, ki nujno potrebujejo kri, bodisi zaradi bolezni, nesreče ali operacije. Danes je v naši bolnišnici kri že stotič daroval gospod Aleksander Svetec iz Gornjih Petrovcev. Njegova nesebičnost in predanost sta izjemen zgled solidarnosti in dobrote, darovana kri pa predstavlja stokratno priložnost za življenje, zdravje in upanje. Hvala, ker nesebično pomagate tistim, ki vas najbolj potrebujejo. Želimo vam vse dobro, predvsem pa naj vam služi zdravje,“ so Svetcu, ki je poleg daril razrezal tudi jubilejno torto, zahvalili v soboški bolnišnici.
Sam Aleksander Svetec je ob tej priložnosti razložil, da je kri prvič daroval leta 1979, ko je bil dijak tretjega letnika srednje šole v Mariboru. Spomnil se je, da so takrat za darovanje dobili dva prosta dneva, medtem ko malice še ni bilo. Za darovanje se je odločil, ker rad pomaga ljudem, in verjame, da je s tem mnogim že pomagal. Dodal je, da bo kri daroval še naprej, dokler bo le mogel, saj se zaveda, da so redni darovalci zelo pomembni. To je poudarila tudi Danijela Uležič Paučič, dr.med., spec. transf. med. z oddelka za transfuzijsko medicino, ki še posebej spomni, da je darovanje krvi pri nas prostovoljno, anonimno in brezplačno dejanje, ki rešuje življenja: „Kri se ne da umetno nadomestiti, zato je redna preskrba ključna. Krvodajalci, kot je Svetec, so še posebej dragoceni, saj zagotavljajo konstantno in varno oskrbo bolnikov.“ Ob tem je dodala, da so redni darovalci zelo pomembni, saj so njihovi zdravstveni parametri spremljani in testirani ob vsakem odvzemu, kar zagotavlja večjo varnost prejemnikov krvi. Po besedah Uležič Paučičeve je ključnega pomena, da krvi nikoli ne primanjkuje, a tudi, da je ni preveč, saj ima omejen rok trajanja. „Za pripravo ene enote trombocitnega koncentrata je potrebna kri petih darovalcev. Brez krvodajalcev bolniki na kirurških in hematoloških oddelkih ter poškodovanci ne bi mogli prejeti potrebne oskrbe.“ Ob koncu je naša sogovornica poudarila, da so redni krvodajalci ustrezno nagrajeni, ne le z občutkom pomoči, ampak tudi s kakovostno malico po darovanju: „Ponujamo različne jedi – od mesnih obrokov do vegetarijanskih in jedi na žlico.“
