Sarme, segedin, grajevo zelje, flikice, jota, sladice iz zelja…, na odlično obiskanem 20. Kapüstnem dnevu, kjer so najboljši segedin ocenjevali: Herman Ostric, Marjana Fodor in Lajoš Pilisi
Minulo nedeljo je pod šotorom in okrog njega, na prireditvenem prostoru nove poslovne cone na obrobju Šalovcev, po dveh letih premora, znova bilo veselo, razigrano in „zeljnato“, še posebej pa je dišalo iz loncev po »segedinu«. Turistično društvo Dišeči volčin Šalovci je namreč, skupaj s krajani in domačo občino Šalovci, pripravilo že 20. tradicionalno prireditev „Kapüstni den 2024“, katere prvotni namen je ohranjanje jedi iz zelja, ki je nekoč bilo ena glavnih jedi zlasti na podeželju. Prireditev Kapüstni den ali dan zelja, ki je tudi letos bila množično obiskana (več kot 1000 obiskovalcev v občini, ki šteje manj kot 1.400 prebivalcev op.p.), vsako leto postreže z obilico razstavljenih jedi iz zelja ter drugih dobrot, ki jih pripravljajo gospodinje iz vseh vasi občine Šalovci ter tudi iz drugih krajev. Na prireditvenem prostoru so gospodinje in njihovi možje ter paernerji iz občine Šalovci pripravile razstavo jedi iz zelja, ki so jih ponudile na pokušnjo obiskovalcem. Ekipe so se tudi letos pomerile v tekmovanju v kuhanju najboljšega segedina,
Kot vedno je tudi tokrat osem ekip, od česa jih je šest predstavljale posamezno vas v občini Šalovci, letošnji “segedin” pa je ocenjevala posebna strokovna komisija: Herman Ostric, Marjana Fodor in Lajoš Pilisi. Komisija si je bila enotna, da so vse ekipe skuhale odlično jed, a za najboljši segedin so razglasili tisti, ki ga je skuhala ekipa iz vasi Čepinci. Drugo mesto je pripadlo ekipi iz vasi Budinci, tretje mesto pa ekipi Vesele vidre iz Peskovcev v sosednji občini Gornji Petrovci, ki so prejeli posebna priznanja in nagrade, enako kot „Zeljna maskota“ vasi Markovci. Poleg tekmovalnega dela je potekala še razstava jedi iz zelja in drugih dobrot, ki so jih pripravile gospodinje iz občine, te jedi pa so (ob prostovoljnih prispevkih ali pa tudi ne) bile na pokušnjo množici obiskovalcev od blizu in daleč. Ti so lahko občudovali tudi sicer bogato okrašene mize, tekmovalne ekipe so namreč pripravile zanimive maskote iz zelja. Poleg degustacijskih jedi, kjer so se mnogi dodobra najedli jedi, ki jih ne vidiš vsak dan, so tudi organizatorji, ki so skrbeli za dodatno gostinsko ponudbo, skuhali nekaj zanimivih jedi, tako da nihče ni bil lačen ali žejen.
Celodnevno dogajanje, ki ga je povezoval izkušeni lisjak Milan Zrinski, je bilo popestreno tudi z bogatim kulturnim programom. Za glasbeno razpoloženje je skrbela skupina Trio Raj. Na stojnicah so se predstavili mnogi lokalni obrtniki in proizvajalci, najmlajši pa so se zabavali na napihljivih igralih, zanje so pripravili tudi animacijo in poslikavo obraza. Vse kar se je odvijalo je bilo brez vstopnine ni in vsi obiskovalci so med drugim dodobra spoznali kulinariko in dodatno ponudbo vseh vasi iz občine Šalovci ter poskusiti jedi iz zelja in druge dobrote. Seveda ni manjkalo niti lokalnih vrtnin in zelenjave, medu, žganj in vsega drugega kar jesen ponuja na goričkem podeželju. Vse skupaj so organizatorji začinili z bogatim srečelovom, še posebej pa so ugodili najmlajšim obiskovalcem, ki so po lepem in sončnem, a nekoliko vetrovnem vremenu, uživali med napihljivimi gradovi in igrali. Kor nam je povedala Mihaela Kalamar, direktorica Javnega Zavoda za turizem, šport in kulturo Šalovci, so organizatorji zelo veseli in zadovoljni, da je njihov osrednja prireditev znova, tudi ob svoji jubilejni, 20. izdaji bila nadvse uspešna in je zlasti zadovoljila vse njihove obiskovalce.
Enostaven in preprost recept
Mnogi, ki ga ne poznajo, menijo da je priprava segedina zahtevna in težavna, a goričke gospodinje trdijo, da temu še zdaleč ni tako.
Sestavine za štiri osebe: pol kilograma na kocke narezanega svinjskega mesa, pol kilograma kislega zelja, 2 čebuli, 4 žličke paradižnikove mezge, 2 lovorova lista, sol, poper, mleta kumina, rdeča paprika, maščoba za praženje – najbolje svinjska mast.
Priprava:
Drobno narezano čebulo prepražimo na maščobi in dodamo meso. Ko se nekoliko zmehča in ob robovih zapeče, dodamo začimbe in paradižnikovo mezgo. Dobro premešamo in dodamo kislo zelje ter hitro podušimo. Dolijemo vodo tako, da prekrijemo vse sestavine, in počasi dušimo še približno 45 minut.
Sploh ne gre za golaž
Segedin golaž pravzaprav sploh ni golaž. Po legendi je József Székely, znani madžarski gurman, novinar in pisatelj, vstopil v restavracijo tik pred zapiranjem. Natakar mu je povedal, da je vsega zmanjkalo, ostalo naj bi le še nekaj kuhanega mesa in kislega zelja. Székely je naročil naj pogrejejo vse skupaj. Jozsef Székély, pisatelj, pesnik, novinar rodil se je v Debrecenu 1.3. 1825 in umrl v Budimpešti 16.9.1895 Tako je nastala legendarna jed iz madžarske kuhinje, Székely Gulyás, pri kateri v eni posodi združimo svinjsko vratovino ali pleče, kislo zelje (prekislega oprhamo z vodo) in sesekljano čebulo, počasi praženo skoraj do karameliziranja. Zapovedane začimbe so mleta rdeča paprika, poper in česen, lahko pa še kumina ali/in brinove jagode…
Zakaj ga v Šalovcih posebej častijo? Ker kislo zelje krepi naše zdravje
Jesen in zima sta čas, ko je skrb za odpornost našega telesa na prvem mestu. Pri nakupovanju lokalne in sezonske zelenjave v trgovinah in na tržnici sodi slovensko kislo zelje v sam vrh priljubljenosti. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C kislo zelje krepi naš imunski sistem, ščiti pred prehladom in je obenem blagodejen za naš prebavni trakt. O koristnosti in pomembnosti vloge kislega zelja v naši prehrani so govorile že naše babice, strokovno pa visoko povzdignil tudi cenjeni etnolog in poznavalec slovenske kulinarične tradicije, dr. Janez Bogataj.
Kislo zelje je okusen, nizkokaloričen in predvsem poceni vir zdravju koristnih učinkovin. Vsebuje visoke količine vitamina C, veliko karotenoidov, predvsem β – karoten. Za zelje je značilno, da vsebuje spojine glukozinolatov, ki mu dajejo rahlo grenek, oster in pekoč okus. Skupaj z vitamini in fenolnimi spojinami prispevajo k visoki hranilni vrednosti zelja. Zelje vsebuje tudi minerala cink in železo. Eno tretjino vseh ogljikovih hidratov sestavljajo prehranske vlaknine, njihova koristna vloga za telo je pospeševanje prebave, obenem pa pozitivno vplivajo na črevesno mikrofloro. Marsikdo si kislo zelje izdela doma, ali pa ga kupi od kmeta na tržnici. V trgovinah je mogoče dobiti zelo kakovostno zelje večjih slovenskih industrijskih obratov, poleg tega pa je tudi ponudba zasebnik manjših slovenskih pridelovalcev kar bogata.
Kisanje zelja je posebna umetnost, ki zahteva veliko znanja in potrpežljivosti. Večina ima najraje tistega, ki je kisano po starih preverjenih receptih. Kislo zelje lahko uživamo kot samostojno jed, prilogo ali kot dodatek enolončnicam, juham ali pa v solatah. Je pomembna sestavina marsikatere izmed priljubljenih tradicionalnih slovenskih jedi, kot so: jota, sarma in pečenica s kislim zeljem…
