Vesela trgatev pri Slavku Lončariču v Lokavcih pri Negovi
V preteklosti sta bila na deželi dva posebna ljudska praznika, koline in trgatev, kajti pri vsaki, še tako revni družini, so redili prašiča za koline, pri vsaki podeželski hiši pa so imeli vsaj brajde, če že niso imeli vinograda. Tako so pri vsaki hiši, vedno pozimi, imeli koline, kjer so se zbrali domači, sosedje in prijatelji. Drugi »domači« praznik se je imenoval »bratva«, danes rečemo trgatev. Žal obeh omenjenih praznikov skoraj ni več, kajti ljudje ne redijo več prašičev, vsaka hiša pa tudi nima več zasajene trte, kjer bi se spenjala na brajde. Tisti, ki imajo večje vinograde, pa itak po navadi berejo z »delavci«.
Mi pa smo tokrat doživeli trgatev, ki je bila skoraj taka kot so bile v preteklosti. To je bila trgatev pri Mariji in Slavku Lončariču v Lokavcih pri Negovi, katero so namenili trgatvi 20 letne trte potomke modre kavčine iz Lenta v Mariboru, ki raste na latniku ob vinski kleti. Ta je letos odlično obrodila, trgatve pa so se udeležili njuni sorodniki, sosedje in prijatelji. Trgače, oz. berače, kot je poudaril »gospodar« Slavko, je uvodoma pozdravil vse, ki so se udeležili trgatve. Seveda so bili, kot nekoč, najprej deležni nekaj pečenih »prigrizkov«, njegovih »travaric« (zdravilnega žganja), ter starega vina in mošta, ki ga je Slavko stisnil iz radgonske ranine ali kot so jo nekoč imenovali special. Tako okrepčani so se berači odpravili v vinograd, kjer raste okoli 300 trt traminca in drugih sort. Trgatev pa se je nato nadaljevala na številnih brajdah, ki obkrožajo dom Marije in Slavka Lončariča.
Ni treba posebej poudarjati, da je 88-letni Slavko tisti, ki sam skrbi za nego trt. Naj omenimo, da se je trgatve udeležil tudi Slavkov viteški kolega, konzul Združenja slovenskega reda vitezov vina – Omizje Pomurje, Zlatko Borak iz Benedikta, ki nam je povedal, da se je z veseljem odzval povabilu na to prijetno družinsko trgatev. (L.K.)
Vesela je bila trgatev pri Marici in Slavku Lončariču v Lokavcih pri Negovi (Foto: Ludvik Kramberger)