Že vsaj tri desetletja se na dvorišču Škafarjevih bohoti na desetine likov, ki simbolično uprizarjajo Jezusovo rojstvo, praktično vse jih je izdelal gospodar Ciril
V tem božičnem času, ko je takšnih in drugačnih okrasov, živih in umetnih jasli ter podobnih reči, ki nas povezujejo z Jezusovim rojstvom, dejansko ni nikakršno presenečanje, če tudi po domovih oz, dvoriščih naletimo na lepe božične jasli. Skoraj ni vernika, ki mu božič nekaj pomeni, da ne bi v svoji bližini imel vsaj kaj majhnega, ki simbolično uprizarja Jezusovo rojstvo. Med tistimi, ki na božično praznovanje in s tem okraševanje svoje okolice, zlasti doma in dvorišča, polaga veliko, je gotovo 66-letni Ciril Škafar iz Beltincev (Na kamnu 22), z družino, ženo Elizabeto, hčerkama Jasmino in Martino ter zetoma in štirimi vnuki. Že več kot tri desetletja se okrog njihove družinske hiše bohotijo na desetine različnih likov in kipcev, ki jih je skoraj vse naredil prav nekdanji informator pri PTT in pozneje Telekomu, ki je v zaslužnem pokoju. „V zadnjih desetih letih je tako kot zdaj, pred tem smo dobrih 20 let imeli nekoliko drugače, a smo nato sproti menjavali in dopolnjevali. Tukaj je sedaj 50 ovčk, 35 oseb – pastirjev, nekaj krav, oslov, kamel, mostov in drugih objektov ter predmetov, ki pri nas uprizarjajo rojstvo Jezusa Krista,“ nam je razlagal gospodar Ciril, ki ga mimogrede mnogi poznajo tudi kot nekdanjega uspešnega kolesarja, ki sedaj tudi rad rekreativno kolesari.
Zanimivo je dodati, da si je prav on vse to izdelal po lastni zamisli in praktično samostojno. „Res je, da sem vse delal sproti, ko sem si kaj zamislil. Živali in tudi druge osebe so večinoma iz stiropora in siporeksa, a nekaj predmetov in objektov je tudi iz kamna, gline, kovine in drugih materialov. Vedno znova je zanimivo postavljati like po dvorišču,“ nam je povedal Škafar, ki dodaja, da je njihov „pašnik“ na ogled med 15. decembrom in 8. januarjem. V tem času je k njim pripelje veliko domačinov iz Beltincev, a tudi drugih obiskovalcev, zlasti so to družine z otroci, kajti za slednje je pri njih prava paša za oči in dušo.
Kakorkoli že, jaslice, takšne ali drugačne, so simbolično uprizorjena ali upodobljena ponazoritev simboličnega Kristusovega rojstva. Pogosto so to kipci ali slike, postavljeni na izbrano mesto za božične praznike. Značilne so za območja vpliva Rimskokatoliške cerkve in Katoliške cerkve vzhodnega obreda. Prva znana upodobitev živih jaslic sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu (osrednja Italija) obhajal božični večer v votlini nad vasjo. Na Slovenskem so prvi postavili jaslice v Gornjem Gradu, za tem jezuiti v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, leta 1644. V njih so postavili poldrugi meter visoke skulpture, kipe, ki so v zaporednih različnih prizorih predstavljali božične skrivnosti rojstva in npr. prihod svetih treh kraljev. Že pred tem so podobne prizore upodabljali na freskah po Sloveniji. Figure jaslic so v poljubni velikosti, najmanj tri: Marija, Jezus v jaslih in Jožef. Običajno so ob simboličnem hlevu postavljene ovce s pastirji, v hlevčku pa sta še vol in osel kot simbola dveh izvirov krščanstva (judovstvo in poganstvo). Skoraj vedno so dodani angeli. Pogosto je nad hlev pritrjena zvezda repatica. Figure so iz lesa, kamna, gline, umetne mase, keramike, voska ali izrezane iz papirja. Postavljene so lahko na podlago iz mahu ali trave ali peska. Postavljene so v simbolično alpsko, puščavsko ali drugačno krajino, kjer je manjši hlev ali nadstrešek. V začetku januarja dodajo figure treh modrih z vzhoda (trije kralji). Neredko je ob kraljih postavljeno njihovo spremstvo, s konji, kamelami, paži…
Fotografije: Grega Farkaš in osebni arhiv družine Škafar